Druženja

BILI SMO V KAMNIKU

TOPLIŠKI SENIORJI V KAMNIKU

Za nami je še en nepozaben dan, tokrat preživet v Kamniku. Nekaj starih, nekaj novih obrazov in, druščina tako kot vedno, razigrana in nasmejana.  Po že standardni jutranji predstavitvi našega izziva, smo pričakali vlak na železniški postaji v Novem mestu, se odpeljali proti Ljubljani in presedli na vlak za Kamnik.

Kamnik, mesto v naročju Kamniško-Savinjskih Alp, velja za eno najlepših srednjeveških mest v Sloveniji. Za obiskovalce predstavlja številna izhodišča za izlete, tako na pastirsko Veliko Planino,  do največjega slovenskega arboretuma  Volčji potok, najvišje ležeče Terme Snovik ali pa po dolini Kamniške Bistrice in Tuhinjske doline.

Mi smo se iz železniške postaje v  Kamniku, kamor smo prispeli po treh, prijetnih urah vožnje,  sprehodili po najlepši ulici Šutni. Krasijo jo značilni izvseki  in druga obrtna znamenja, saj je bil v zgodovini Kamnik pomembno trgovsko mesto, z živahno obrtno dejavnost. Med potjo smo videli  rojstno hišo Rudolfa Maistra, generala za severno mejo in se že povzpeli na manjšo vzpetino nad mestom, Grad Zaprice. Pričakala nas je prijetna  lokalna vodička.  Nekoč so imeli tu sedež pomembne plemiške družine , danes pa je v njem sedež Medobčinskega muzeja Kamnik., kjer so vidne številne najdbe in zgodovinska pričevanja iz Kamnika in njegove okolice. Med zanimivejšimi je stalna zbirka o pastirskem življenju na Veliki planini ter edinstvena zbirka Thonetovega upognjenega pohištva, kakršnega je tovarna na Duplici pri Kamniku kot ena zadnjih na svetu izdelovala še v 90 letih 20. stoletja . Sprehod po travniku za gradom, kjer se razprostira etnografski park kašč in Tuhinjske doline, nas je popeljal v čase, kako so kmetje nekoč shranjevali svoje pridelke, manjše orodje, seno, obleko ter  domače obrtne izdelke. Kašče  so imele pogosto tudi kleti , v katerih so bili ovčji hlevi ali letne shrambe za pridelke.  

Ob povratku v mestno središče smo se nekateri povzpeli na  Mali Grad, tako imenovani balkon mesta. Uživali smo  ob pogledih  na mestno jedro in Kamniško Savinjske Alpe. Na skalni vzpetini stoji romarska kapela, v kateri so vidni ostanki fresk  in razvalina gradu, z ostanki posameznih obrambnih zidov.

Nekako smo se že navadili, ali pa razvadili, da si  poiščemo tudi dobro lokacijo za kosilo. In tudi tokrat je bilo tako. Še sprehod po Glavnem trgu Kamnika, kjer se vsako jesen odvijajo tradicionalni srednjeveški dnevi, ogled cerkvice Sv. Jakoba in frančiškanskega samostana, mimo mestne hiše Kamnik, zaslužena kavica in odhod na železniško postajo.

Toliko vtisov se je spet nabralo, da je vožnja do Ljubljane in naprej do Novega mesta minila skoraj prehitro. In bili smo tako zgodnji, da so se nekateri privoščili še najboljši sladoled v Novem mestu.

Se vidimo v avgustu, do takrat pa uživajte poletje in pazite nase.

Martina Klobučar

fotografije

UTRINKI z GRADU ZAPRICE V KAMNIKU

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja