Brez kategorije,  Trekingi

HOJA – MOJA VSAKDANJA SLUŽBA

fotografije

Ko sem se danes vračala iz Mirne gore po jesensko obarvanem gozdu, sem razmišljala o načinu mojega življenja, o mojih aktivnostih v času korone. Ta korona, nepovabljena gostja,  je naše življenja, naše navade obrnila na glavo. Potisnila nas je v osamo in sami se moramo odločiti, kako bomo živeli z njo.

Ljudje smo socialna bitja, v zgodovini smo preživeli zaradi medčloveških odnosov. Še posebno takrat, ko je težko, potrebujemo oporo drugih – potreben je dotik roke, ne zadošča samo precizno umivanje.

Že od nekdaj sem ljubiteljica narave, raznih vrst rekreacije, ki mi je kot protiutež pomagala prebroditi  različne življenjske situacije, tako v službi kot tudi v privatnem življenju. Zadnja leta je hoja tista oblika, ki je prava izbira za vsakdanjo rekreacijo in sprostitev. Dela doma ne manjka, če ga hočeš videti, saj živim na deželi. Vendar nase nisem pozabila. V teh čudnih časih, v času epidemije, omejitve gibanja na regije, sem vsakodnevno začela s pohodi, na naše dolenjske hribčke in to je postalo moja služba. Ko se zbudim ob kavi naredim načrt  kam se odpravim. Začela sem hoditi sama, še bolj se osredotočim na naravo in ujamem lepe prizore s fotografiranjem. Lahko trdim, da je oboje, hoja in fotografiranje odlična kombinacija za sproščanje. Ko hodim in opazujem,pozabim na vse tegobe današnjega časa in začela sem uživati. Ko hoja postane del vsakdanjika, ti polepša dan, domov se vrnem z novo energijo, z mladostjo v sebi in se veselim drobnih užitkov, malo pozabim na vse omejitve ter najdem svetle trenutke v danih razmerah. Hoja resnično lahko prinese toliko pozitivizma v naš vsakdan. Redna hoja nam bo izboljšala celotno zdravje ter omogočila bolj lahek korak na poti življenja. Izjemna moč hoje, najbolj naravnega gibanja človeka, nam bo okrepila zdravje, počutje in duha. Gozdne poti že čakajo na vaše korake. Zakaj sploh to pišem, koga zanima kaj počnem? Pišem zato, da  vam morda ponudim idejo za popestritev v prelepi jeseni, ki je lepa tako kot lani, pa je morda nismo opazili. Zdaj nam je edina in najlepša možnost, da obiščemo stezice, gričke, hribčke okoli doma in spoznali bomo, da živimo v čudovitem okolju, ob Krki v objemu gozdov, travnikom, polj, vinogradov in uživajmo v tem.

Prilagam nekaj fotografiji z mojih vsakdanjih pohodov…z željo, da korona odide tako kot je prišla, nepovabljena…da se družimo, se veselimo, saj nam vsem to zelo manjka. Ostanite zdravi in jutri gremo v naravo, na kakšen hribček!

Elica Pavlič

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja