Društveni pohodi

OB KRUPI – OGLEDNA TURA ZA DRUŠTVENI POHOD

fotografije

Korona je precej omejila aktivnosti v društvu, vendar nismo pozabili, da je hoja in druženje v naravi ena čistejših oblik mobilizacije in še kako pomembna za naše počutje, saj je zdravilo za neštete tegobe sodobnega časa. Nekaj pohodov smo izpeljali,še tri imamo po planu in upam, da nam uspe, čeprav se obljubljajo strožje omejitve druženja. Sicer upoštevamo navodila NJIZ. Družimo se v manjših skupinah in hodimo po dolenjskih gričkih, pa tudi višje. Četverica se nas je danes odpeljala v Belo Krajino do izvira Krupe z namenom ogledne ture za društveni pohod v naslednjem letu.

Bela Krajina je pokrajina, ki ponuja mnogo možnosti za razvajanje naših čutil in nas s svojo preprostostjo, avtohtono pokrajino in umirjenim življenjem sprosti in obogati z lepotami naravnega okolja in prelepimi, preprostimi vaškimi naselji. V Beli krajini najdemo mnogo zgodovinskih znamenitosti, naravnih lepot kot je reka Krupa.

Izvir Krupe je najlepši izvir v Beli krajini in zagotovo eden najlepših v Sloveniji. Le 2.5 kilometra dolga rečica izvira v več močnih kraških izvir pod 30 metrov visoko zatrepno steno in se v vasi Gradac, kjer se poleg Otočca nahaja še naš drug vodni srednjeveški grad Gradac, izliva v reko Lahinjo. Do nje je v kraški ravnik vrezala izrazito, mestoma kanjonsko, strugo. Območje ob reki je bilo poseljeno že v prazgodovini. O tem pričajo edina paleolitska jamska postaja v Beli krajini Judovska hiša in najde iz prazgodovinskega naselja Moverna vas. V srednjem veku je imel pomembno gospodarsko vlogo za Belo krajino grad Krupa na desnem bregu reke. Zaledje Krupe predstavljajo obrobje Kočevskega Roga, Radohe pa tudi Gorjancev. Izvir Krupe je edino znano nahajališče jamske školjke Congeria kusceri v Sloveniji, najdene pa so tudi druge endemske vrste jamskih polžev ter tudi človeška ribica. Ob izviru se nahaja dolg jez žage preko katerega se reka v dolgi zavesi slikovito preliva. Reka Krupa je imela v preteklosti pomembno vlogo v življenju domačinov, saj so bili ob njeni razmeroma kratki strugi postavljeni štirje mlini in dve žagi.

Dve uri hoje po mehkih travnatih poteh, večina ob reki, čez mostičke, ob starih žagah, judovski hiši nas sprosti in popelje v čas daleč nazaj. Reka čudovitih barv, v kateri se zrcali raznovrstno rastje teče  in s seboj nosi nešteto zgodb. Pot je primerna za vsakogar in ta biser bomo uvrstili v plan pohodov za naslednje leto. Za zaključek se bomo družili ob odlični gostinski ponudbi v enem izmed neštetih možnih destinacij s pogledom na bele breze, na Smuk, ki se dviga nad Semičem, s pobočji posejanimi z neštetimi vinogradi, zidanicami, hišami, kar ne vidiš nikjer po svetu in trenutne razmere nam omogočajo, da spoznavamo našo lepo okolico.

Elica Pavlič

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja