Druženja

TOPLIŠKI SENIORJI NA SEVNIŠKEM GRADU

Naš četrtkov izziv, z vlakom na Sevniški grad, je bil še ena potrditev, kako pogrešamo svobodno gibanje, druženje,  klepet na vlaku ali ob kavici ali pa preprosto, na poti do gradu.

Naše tokratno druženje se je začelo na železniški postaji v Novem mestu.  Prav prijetno je bilo videti  nasmejane obraze, veselje, da končno spet gremo.  Komaj smo se posedli na vlaku, se izkazali z brezplačnimi  vozovnicami in že smo  bili v Trebnjem, kjer smo zamenjali vlak in se odpeljali po mirenski dolini v Posavje.

Na železniški postaji v Sevnici smo se razdelili v tri skupine, se sprehodili skozi mestni park, po starem delu Sevnice in  se ozirali na mogočen grad,  ki se bohoti na razglednem griču. Pričakali so nas prijazni vodniki. Grad Sevnica sega v 13. stoletje .  Na južni strani  se nahaja glavni vhod v grad, ki je polkrožen. Nad vhodom sta grba družin, ki sta soustvarjali grad in nemški napis v gotici »Potrpežljivost premaga vse«,  nasproti vhoda pa balkon z dvema kipoma levov, štirje vogalni stolpi, tloris v obliki nepravilnega štirikotnika, sredi dvorišča  kamniti vodnjak, v  zgornje grajske prostore pa vodijo tri stopnišča.  Po značilnih zaprtih hodnikih  s stropnimi arabeskami, smo se sprehodili   po grajskih prostorih. Zadržali smo se, v  meni najlepšem prostoru , s poslikavo sten s freskami iz leta 1720. Predstavljalo  štiri letne čase in velika stena, ki prikazuje vrtno zabavo z muzikanti in plemiči.  Kot dodatna zanimivost pa,  freske je restavriral topličan  g. Viktor Povše. Po  ogledu gradu, smo si ogledali še kratek film o njegovi zgodovini in ugotovili, da ima bogato kulturno dediščino.

Danes je grad  obnovljen in prizorišče različnih kulturnih dogodkov. Na gradu so veličastni poročni obredi, programi za otroke z značilnimi lutkovnimi in ustvarjalnimi delavnicami, možnosti najemna prostorov za srečanja, predavanja, koncerte in podobno.

Kar trajalo je naše potepanje po gradu  in ko smo prišli do vhoda, nas je pričakal in pogrel sonček. Čudovite pohodne in kamnite poti so nas popeljale po  renesančno­-baročnem parku, s prekrasnimi pogledi na reko Savo, na mestno jedro in okolico, z mogočnimi drevesi in  energijskimi točkami.

Izkazalo se je, da naši predniki, lokacije nismo izbrali samo zaradi strateške lege in razgleda, temveč tudi zaradi več kot 40 zdravilnih energijskih točk, ki so razkropljene po celotnem grajskem kompleksu.   Združili in označili so jih  s kovinskimi ploščicami v osem točk in tako zasnovali energijsko krožno pot.

Polni vtisov, neke nove energije in moči, smo se vračali v mestno središče, se razpršili po sončnih terasah in si privoščili kavico, nekateri celo znano tortico.

Čas je neizmerno tekel in ker vlak nikoli ne čaka, je pa res, da vedno pride tudi drugi, smo se odpravili na železniško postajo. Skupaj smo ugotovili, da je bil doživljaj sevniškega gradu še en kamenček v mozaiku našega življenja in se že pogovarjali o novem izzivu.

Poiščite ga na  teh straneh, ter v aprilskem napovedniku v Vrelcu in se nam pridružite. Jaz se že veselim.

Martina Klobučar

več fotografij

Loading

En komentar

Pustite odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja