Druženja

TOPLIŠKI SENIORJI V KOPRU

Naš junijski izziv je bil poletno obarvan. Bili smo v šestem največjem mestu v Sloveniji. Blešči  po svoji bogati kulturni dediščini, kateri pečat  so ji dali Benečani. Pravijo, da, ko pridete v Koper, pridete tja, kjer je sonce doma.

Iz Novega mesta smo se do Ljubljane pripeljali z »dolenjskim vlakom«, iz Ljubljane proti Kopru pa uživali v vožnji z InterCity vlakom.  Udobno smo se namestili in dve uri vožnje sta hitro minili. Na železniški postaji v Kopru smo ugotovili, da bo skupinski ogled mesta malo težji, saj se nas je zbralo natanko petdeset. Nekako smo se razdelili po skupinah.  V mesto smo vstopili skozi Mudina vrata, ki so edina, v celoti ohranjena, od nekdanjih dvanajstih in predstavljajo eno najpomembnejših točk v koprskem mestnem obzidju. Na oboku se bohoti sonce, ki je simbol mestnega grba. In že smo se znašli na Prešernovem trgu pri Vodnjaku Da Ponte, kjer se je v 15. stoletju končal vodovod, ki je dovajal vodo v mesto. Simbolizira most in je okrašen s piramidami, grbi, kamnitimi obrazi in ogrado.

Središče starega mestnega jedra  je Titov trg. Obkroža ga Pretorska palača, z značilnimi renesančnimi okni, na vrhnjem delu zobčastimi nadzidki,  napisnimi kamni, kipi in grbi. Danes ima palača funkcijo mestne hiše. V  njej so TIC, poročna dvorana, dvorana mestne občine in kabinet župana občine, stara lekarna Alla Fenice, ki velja za drugo najstarejšo lekarno, odprto na območju Slovenije. V njej ima prostore tudi Univerza na Primorskem. Nasproti Pretorske palače se nahaja Palača Loža, ki jo krasijo lepi beneško gotsko zašiljeni loki in terakotni kip Madone z otrokom, postavljen v spomin na epidemijo kuge iz leta 1555. Namenjena je bila meščanskim razpravam, danes je  njenem pritličju kavarna, v drugem nadstropju pa  umetniška galerija.

Vzhodno stran Titovega trga zapira  Stolnica Marijinega vnebovzetja, znana tudi kot stolnica sv. Nazarja. Njena zgodovina sega v 12. stoletje, ko je mesto dobilo svojo škofijo. Ohranjen je gotski stil z renesančnim privdihom.  Danes cerkev velja za eno največjih v Sloveniji. V dolžino meri  70, v širino pa 25 metrov.

Na osrednjem mestnem trgu se nahajata tudi stavbi iz 15. in 16. stoletja Armenija in Foresterija. Armerija je bila v času  beneške republike (do leta 1550) skladišče orožja, nato pa mestna hranilnica oziroma zastavljalnica. Leta 1871  je postala sedež mestnega županstva. Forsterija je služila sprejemu in bivanju  gostov – Ima kamniti renesančni vhod, z grbom župana iz leta 1506. Danes sta v stavbah rektorat Univerze na Primorskem in knjižnica Fakultere za humanistične študije.

Ena najbolj priljubljenih mestnih znamenitosti na Titovem trgu je zvonik, ki odpira  čudovit razgled z Mestnega stolpa. Na sredi zvonika je značilna ura , visok  je 54 m, do razgleden ploščadi vodi 204 stopnic. Je najstarejši delujoči zvon v Sloveniji.

Sprehajanje  po starih tlakovanih mestnih ulicah nas je pripeljalo do razgledne ploščadi s panoramskim dvigalom in značilnimi stopnicami. Pogled na Luko Koper je bil prav poseben. Imeli smo priložnost opazovati prihod tovorne ladje v pristanišče. Njena velikost, v primerjavi z avtomobili na parkirišču, je bila prav fascinantna.

Počasi smo  prišli do mestne plaže, imenovane Mokra Mačka, in se po promenadi z značilnimi  koprskimi oleandri, pogledi na modrino morja, zasidrane ladjice, sprehodili do fontane. V prijetnem ambientu smo se razvajali s primorsko kulinariko. Čas predvidenega odhoda s prekrasnega Kopra se je hitro bližal. Še kavica v eni od številnih kavarnic in že smo se po razgretih ulicah vračali na železniško postajo.

Prijetno utrujeni,  napolnjeni z novimi doživljaji in morsko energijo, smo se vračali v  Ljubljano. Povratek bo nekaterim ostal v adrenalinskem spominu, a na koncu smo se spet vsi skupaj odpeljali z našim  »dolenjskim vlakom«proti Novemu mestu. V galerijo, ki si jo lahko ogledate na spletni strani društva, bomo tako dodali naša  nova doživetja iz Kopra. 

Imejte lepe poletne dni. Se vidimo v juliju, ko se bomo odpeljali v eno najstarejših srednjeveških mest, ki leži v naročji Kamniško-Savinjskih Alp.

Martina  Klobučar

fotografije

.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja