PO SEDMIH GRIČIH NOVEGA MESTA
Lepo število pohodnikov (25) se je zbralo pri Tušu, na Ulici Slavka Gruma, na prvem letošnjem društvenem pohodu, z željo, da v lepem dnevu spozna te gričke. Ne le Rim, tudi Novo mesto leži na sedmih gričih in marsikdo, čeprav živi v okolici Novega mesta, vseh ne pozna. Pohod ni zahteven, slikovit in primeren za večino ljubiteljev hoje in druženja, v dolžini 12 km.
Pohod je potekal po Cesarjevi cesti, kjer sta naša člana, domačina, poskrbela, da nas ne bi preveč zeblo, naprej do dvorane Leona Štuklja, nad katero se že dviga prvi grič t. j. Šibčev grič. Nadaljujemo do Šmihelske cerkve, se spustimo proti vrtnariji in desno zavijemo ob Težki vodi, kjer je lepa sprehajalna pot, ki nas pripelje na Grm, kjer je Mordoksova kapela iz 17.stol, kulturna znamenitost v kateri je evangelijska cerkev, Krajčeva hiša in grad Grm s prelepim parkom starih dreves. Spustimo se do grmske šole, in pred mostom zavijemo v Ragov log, ki se ga verjetno veliko izmed nas spominja iz srednje šole, saj smo pogosto zahajali na ta lepi del mesta, iz katerega se ponuja prekrasen pogled na Krko, jez, ki dela okljuk okoli mesta. Preko mostu, mimo sodišča pa na sprehod po čudovito prenovljenem Glavnem trgu, nato pa do Kapiteljskega griča, kjer je cerkev Sv. Nikolaja – Kapiteljska cerkev, med domačini pa kar Kapitelj, je eden najstarejših, najlepših in tudi najbolj prepoznavnih znamenitosti Novega mesta. Cerkev krasi vrh griča nad starim mestnim jedrom in je vidna daleč naokoli. Sestoji iz dominantnega zvonika na zahodu, visokega gotskega prezbiterija na vzhodu in nižje baročne ladje med njima. Njena značilnost je lomljena vzdolžna os cerkve. Glavni oltar krasi Tinttoretova slika. Postojimo pred svetimi vrati, ki so pravo umetniško delo priznanega akademskega kiparja Mirsada Begića in na katerih je v bronu upodobil obličja treh dolenjskih blaženih: neuklonljivega branilca krščanskega prepričanja Alojzija Grozdeta, dve izmed drinskih mučenk, redovnic »hčera božje ljubezni«, sester Krizine Bojanc in Marije Antonije Fabjan ter ustanovitelja Novega mesta, habsburškega cesarja Rudolfa 4. ter novomeški kapiteljski grb in arheološke izkopanine. Iz Kapitlja pa do Novega trga, kjer si privoščimo skoraj pomladni počitek na sončku ob drsališču, ki je v teh lepih sončnih dnevih zelo obiskano. Mimo banke na Marof, ob hiši, kjer je živel par let Dragotin Kette. Njegovi verzi so tudi na vodnjaku na Glavnem trgu in verjetno jih vsi poznamo.
Noč trudna
molči,
nezamudna
beži
čez mestni trg luna sanjava.
Vse v mraku
mirnó,
na vodnjaku
samó tih vetrc z vodoj poigrava.
Kettejev drevored, ki ga trenutno obnavljajo, je poln sprehajalcev, nudi enega najlepših pogledov na Krko in Novo mesto. Na Marofu, griču na severni strani Novega mesta, je eno izmed najpomembnejših in najbogatejših arheoloških najdišč iz pozne bronaste dobe, halštata in latena v Evropi, kar kar kliče po ureditvi arheološkega parka, kakršne poznajo po vsem svetu. Z njim bi Novo mesto dejansko postalo turistično zanimiv kraj, obiskovalec pa bi tu lahko ostal tudi več dni, saj bi v arheološkem parku dobil izkušnjo življenja prazgodovinskega človeka in tudi to bodo vključili v obnovo. Spustimo se do Bršljina in po Zupančičev sprehajališču, ob reki Krki, dosežemo Loko in preko mostu še v Potroval. Tu so krasne poti ob Krki in v Irči vasi sklenemo krog. Tako spoznamo vse naše gričke, razen Žibertov grič smo izpustili.
Glede, da je bil včasih tudi sneg v januarju, je bil izbran ta pohod, pa tudi v soncu in vseh vremenskih razmerah je čudovit, saj z njim spoznavamo kotičke, gričke Novega mesta, na katere smo morda že pozabili. Včasih je dobro, da gremo tudi v mesto, kajti vse se spreminja in odkrivamo kaj novega, zanimivega.
Elica
