IZOBRAŽEVANJE PROSTOVOLJCEV DRUŠTVA
NASILJE NAD STAREJŠIMI
Prostovoljci našega društva smo se skupaj s prostovoljci DU Dvor in DU Straža, dne 7. 6. 2023 udeležili predavanja o nasilju nad starejšimi. Predavala je Amalija Šiftar, izobraževalka preko ZDUS-a. Nasilje nad starejšimi ni samo fizično, ampak tudi psihično, verbalno, finančno …
Dolgo se o nasilju nad starejšimi ni govorilo, saj je šlo za neodkrito polje zamolčanega nasilja. Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov, drugih sorodnikov ali pa s strani negovalcev, zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Strah, nemoč, sram preprečujejo, da bi o svoji stiski spregovorili z osebami ali organizacijami, ki jim lahko pomagajo. Bojijo se, da bi razkritje nasilja še povečalo njihovo ogroženost, odvisnost in jih pripeljalo v še večjo stisko.
V zadnjih 10 letih pa se o tem pojavu govori tako v strokovni kot v širši javnosti in medijih. Težko je prepoznati starejšo (ali katerokoli) osebo, nad katero se izvaja nasilje. Običajno takšni ljudje zanikajo zdravstvene težave, ki naj bi bile posledice nasilja, razne poškodbe prikrivajo z obleko, so prestrašene, potrte, odsotne, zaskrbljene, brezbrižne, se pretvarjajo da ne slišijo, opravičujejo nasilno vedenje svojcev ali spremljevalcev, imajo do njega boječ odnos ….
Pa tudi vedenje povzročitelja nasilja nad starejšim je drugačno in sicer: vede se agresivno, želi biti ves čas prisoten pri zdravstveni obravnavi ali ob obisku, včasih je napadalen, žaljiv in grozi starejšemu, včasih je pretirano prijazen, uslužen, do svojca izraža pretirano skrb, ki ni v skladu s stanjem starejšega, ignorira sposobnosti starejšega, da sam spregovori o svojih težavah, potrebah, željah, pričakovanjih, govori namesto njega, ga prekinja…
Žrtev je v nasilnem odnosu podrejena in nima enake moči kot povzročitelj, zato je potrebno pridobiti zaupanje žrtve, ob pogovoru spoznati, če dobro sliši in razume pogovor. Govorimo mirno, smo sočutni in skušamo delovati pomirjujoče. Nikoli ne spodbujamo k vztrajanju v nasilnem odnosu. V pogovoru predstavimo inštitucije ki ji lahko pomagajo, jo spremljajo v postopkih, ji nudijo psihosocialno podporo… in druge osebe (sorodnike ali prijatelje, zdravnika, patronažno sestro, osebo ki jo obiskuje na domu), skratka nekoga, ki mu zaupa in ki ji lahko pomaga.
Vse znanje pa je brez vrednosti, če ob zaznavi nasilja nad starejšo osebo ne posredujemo in ne ukrepamo. Izvedeli pa smo še veliko več o nasilju, ki nam bo koristilo pri opravljanju prostovoljnega dela v projektu Starejši za starejše.
Koordinatorka projekta SZS:
Slavica Strajnar
