POHOD PO TRŠKI GORI DO HMELJNIKA
Trška gora, razgledna, posejana z vinogradi na treh straneh, na vrhu cerkev Marijinega rojstva, obdana z zelenim zlatom, ni znana samo ljubiteljem vinske kapljice, temveč tudi številnim pohodnikom. Razgledi so nekaj posebnega, do Gorjancev, Brežic, Kočevskih gozdov, z smaragdno lepotico Krko, ki se ovija krog Novega mesta.
Na društvenem pohodu, v pomladnem dnevu,ko je narava najlepša, se je v Ždinji vasi zbralo 17 pohodnikov z namenom, da preživi lep dan v objemu dolenjske pokrajine v družbi prijateljev. Iz Ždinje vasi je sledil vzpon do kužnega znamenja na Burjevcih, preko Golušnika do ostankov grada Hmeljnika.
Grad je v pisnih virih prvič omenjen leta 1217, vendar ni veliko znanega o njegovih prvih lastnikih. Najbolj znani lastniki gradu, gospoda plemenita Hmeljniški gospodje, pa so izumrli v začetku 14. stoletja.
Hmeljnik je tipičen obokani grad , nad osrednjim delom pa se dviga stopniščni stolp, ki vodi do zgornjega dela gradu. V gotski dobi so dozidali še en stolp in vzhodno krilo, ob gradu pa kapelico sv. Pankracija. V času turških vpadov je bilo zgrajeno dvojno obzidje, utrjeno z okroglimi stražnimi stolpi in dvižnim mostom, ki je na vzhodu premoščal širok obrambni jarek. V renesansi pa so, kot zadnji dodatek h gradu, nastale po drugi svetovni vojni uničene dvoriščne arkade, ki so obdajale notranje dvorišče in so danes delno obnovljene.
1942 so grad partizani zažgali, bil je izropan in lastniki so pobegnili. Obnovitvena dela so se pričela konec petdesetih let 20. stoletja, vendar so se kmalu ustavila in danes grad spet sameva in nadalje propada. Grad ima danes sicer streho, ki pa je v zelo slabem stanju., je pa okolica gradu počiščena. Grad Hmeljnik je spomenik državnega pomena.
Po krajšem postanku je sledil povratek po lepi gozdni poti, obdani s pomladnim cvetjem vse do Ždinje vasi. Zaključek v Gostilni Na vasi, nekateri v Ždinji vasi v Gostilni Pugelj…in dobre volje ni manjkalo.
Elica Pavlič
