POPOLDANSKA EKSKURZIJA NA TRUBARJEVO DOMAČIJO
Trubarjeva domačija že 40 let predstavlja osrednjo točko ohranjanja spomina na Primoža Trubarja. Bil je eden izmed štirih slovenskih reformatorjev, utemeljiteljev slovenskega knjižnega jezika, s prvimi tiskanimi knjigami v slovenščini Katekizem in Abecednik, s prevodom Biblije in prvo slovnico. Tako 31. oktober obeležujemo dan reformacije in je državni praznik.
Zato, da bomo malo obnovili naše šolsko znanje, spoznali tudi ta del Slovenije in se obenem družili, smo se odločili za popoldansko ekskurzijo po tej jugozahodni Sloveniji. Pot nas je peljala po Dobrepoljski dolini, skozi Videm in po dobri uri smo prispeli v Rašico, vasico ob glavni cesti Škofljica-Kočevje. Rašica je najbolj poznana po rojstvu Primoža Trubarja, ki se je tukaj rodil leta 1508. Njegova domačija leži ob istoimenski rečici in je kljub številnim prenovam ohranila zunanjo podobo iz časa gradnje. Sestavljajo jo spominska hiša z mlinom, žaga venecijanka, gospodarsko poslopje in kozolec.
Osrednja stavba domačije je hiša z mlinom. V spodnji etaži sta mlin in klet, v zgornji etaži pa je spominska soba katere vsebina je razdeljen na tri sklope. Na zidovih je pregled Trubarjevega življenja in dela, v vitražnih oknih so upodobljeni najpomembnejše osebnosti protestantizma s katerimi je bil Trubar povezan, med njimi tudi Martin Luther, v steklenih okroglih stebrih pa so razstavljeni vsi posnetki njegovih knjig.
Predstavitev Trubarjevega dela in njegovega življenja je izčrpno predstavila vodička, nas popeljala tudi v najstarejši objekt domačije, mlin, in na ogled Tenkove žage, venecijanke, ki je stara več kot 200 let. Je edina izmed 25 delujočih žag v preteklosti, ki je ohranjena v prvotni obliki.
Že ob prihodu pa smo si ogledali gospodarsko poslopje, ki je bil nekoč hlev, kašča in senik, danes pa v spodnjih prostorih krčma in v nadstropju galerija s Trubarjevo čitalnico. Predstavlja neke vrste študijsko knjižnico vezano na lokalno območje.
Še kavica v nekdanjem hlevu, kjer so še vidne jasli, zadnji pogledi izpod dežnikov po Trubarjevi domačiji in že smo drveli po ribniškem polju, ki je izrazito kraško, s številnimi rečicami ponikalnicami, med planotama Mala in Velika gora in bili ob dogovorjeni uri v Rokodelskem centru v Ribnici.
Ribnica je znana po vsakoletnem ribniškem sejmu, po suhorobarskih in lončarskih izdelkih, po »Ribnčanu Urbanu«, širom po svetu. Letnica 1492 predstavlja začetek rokodelstva in je v Rokodelskem centru tudi lepo izpostavljena.
V spremstvu vodičke smo si ogledali muzej, spoznali zgodovino rokodelstva in skrb za ohranjanje kulturne dediščine v povezovanju s turizmom. Pletarski mojster nam je prikazal izdelavo košarice. V muzejski trgovinici pa smo si nakupili suhorobarske izdelke.
Naše popoldne smo zaključili z večerjo v prijetni Gostilnici Falkenau. Tudi na poti domov je deževalo, uživali smo v prijetni vožnji in ugotovili, da nismo doma prav nič zamudili na ta deževen dan, postali pa smo spet bogatejši z novimi spoznanji in se imeli tudi fajn.
Martina Klobučar
