PREPOTOVALI SMO SLOVENIJO
V Društvu upokojencev Dolenjske Toplice se srečujemo z najrazličnejšimi oblikami druženj. Ena izmed njih so bila v zadnjih šestih letih tudi potovanja z vlakom po Sloveniji.
Namreč, 1. julija 2020 smo upokojenci dobili možnost brezplačnih prevozov z avtobusi in vlaki v medkrajevnem prometu. Na tak način je 15. septembra 2020 prvič potovalo devet članov v Ljubljano. Novica o prijetnem druženju se je hitro širila in na naslednjem vlaku, ki nas je peljal na Bled, je bilo kar sedeminštirideset udeležencev. V šestih letih smo obiskali 32 krajev po Sloveniji in se dvakrat v kombinaciji z avtobusom zapeljali čez mejo, v Trst in Opatijo.
Sprehajali smo se po Sevnici, Bledu, Kopru, Kamniku, Ptuju, Kočevju, Radovljici, po Trbovljah in Mariboru, Kranju in Škofji Loki, v Sežani, na Brdu pri Kranju, v Brežicah in Novi Gorici. V skoraj vseh mestih smo imeli lokalnega vodiča in tako spoznali znamenitosti posameznega kraja in njegovo zgodovino. Ne smem pozabiti na Nordijski center Planica, kamor smo se odpravili peš iz Rateč. Do Rateč pa vlak in avtobus. Posebno doživetje je bila vožnja po Bohinjski progi, skozi Baško grapo, ob smaragdno zeleni Soči, do Nove Gorice. To je bilo tudi najbolj adrenalinsko potovanje saj smo vlak zamenjali kar šestkrat in se iz mrzlega sneženega jutra pripeljali v sončen pomladni dan.
V teh letih smo obiskali šest gradov, Sevniški, Celjski, grad Zaprice nad Kamnikom, Ptujski, Škofjeloški in Blejski grad. Bili smo v Postojnski jami in Županovi jami pri Turjaku. Vsako leto smo se najmanj dvakrat odpeljali v našo prestolnico na različne dogodke. Veliko jih je ostalo v mojem spominu, verjamem, da je tako tudi pri drugih udeležencih. Zagotovo pa ima obisk predsedniške palače in obisk Brda pri Kranju največjo težo.
Tradicionalno smo vsako leto obiskali Marijino baziliko na Brezjah. To so bila naša romanja, saj je bilo potrebno iz železniške postaje Globoko do bazilike prehoditi kar nekaj kilometrov.
V zadnjih dveh letih smo poskušali omogočiti potovanja tudi gibalno oviranim članom.
Potovali so s kombijem gasilskega društva vzporedno z vlakom.
Prvič nas je vlak peljal v Ljubljano v jesenskem času, in tudi naše zadnje potovanje v Ljubljano je bilo v jesenskem oktobru.
Hvaležna sem več kot 1500 članom društva, da ste bili moji sopotniki, in vsakemu posebej za čudovito energijo, smeh, ki ga nikoli ni manjkalo, včasih tudi potrpljenje, skratka, za vse trenutke, ki smo jih skupaj preživeli. Hvala« kolegica« Slavka za pomoč pri organizaciji. Velik hvala pa gre zagotovo Dušanu, za pobudo, da smo s pomočjo rdečih vozovnic prepotovali Slovenijo in spoznavali njene lepote.
Martina Klobučar
