Društveni pohodi

PO GOZDARJEVIH STOPINJAH NA MIRNO GORO

Društvenega pohoda iz Gač na Mirno goro se je v čudovitem dnevu udeležilo 29 pohodnikov z namenom, da gremo po najlepših poteh,  tudi po pastirski poti na Mirno goro, enega izmed najvišjih vrhov Bele krajine. Pot nas je vodila preko smučišča Gače, po dobro označeni gozdni poti, do pastirske poti, ki vodi mimo ostankov vasi  kočevarjev Ponikev na robu ene najlepših dolin. To so poti polne kulturne in naravne dediščine, veliko bi se dalo povedati o zgodovini , o staroselcih, o polpretekli zgodovini…

Pohod je bil objavljen  kot aktivnost v tednu vseživljenjskega učenja, a zunanjih udeležencev ni bilo.

O Ponikvah na obrobju Kočevskega Roga. Skozi Ponikve pelje Pastirska pot. Rosa Mohar, prof. piše v knjigi Gozdarjeva povest o tej poti. Tako je napisano:

“Pot za prijatelje, posebna pot, pot za zaljubljene, pot za starejše in mlade po srcu, pot iskrenosti in še nešteto imen bi lahko napisali za tako imenovano Pastirsko pot, utemeljitelja poti Franca Janeža in njegovih prijateljev. Že oznake poti, bela podlaga in zeleni simbol zakrivljene palice kažeta na to, da je v ozadju poti iskrena želja po sobivanju z naravo, po ne preveč naporni hoji, po ne predolgi poti, po popolnem uživanju in sprostitvi v čudovitem okolju roških gozdov, Mirne gore, enkratne doline Ponikve, Škrilja. So poti in je Pastirska pot. Zakaj tako? Tisti, ki so imeli priložnost vsaj enkrat na tej Poti ali pa kje v okolici Mirne gore srečati in se pogovarjati z gospodom Francem, vedo, o čem je govora. Pot je delo gozdarja stare šole, naravovarstvenika, človeka, ki pozna vsako ped teh travnikov in gozdov. Pot je nikoli končana zgodba, zato jo lahko hodimo znova in znova. V vsakem obhodu ali pohodu boste našli nekaj novega, zavili na kakšno novo stezo in odkrili še kakšno novo pot. Lahko boste Pot nadgradili, razširili.”

In res, je pot, ki se je nikoli ne naveličaš, je krožna  pot okoli Mirne gore, na naših pohodih je skoraj ne izpustimo. Pripelje nas do doma, ki je eden najbolj urejenih , saj je polen cvetja in tudi gostinska ponudba odlična, posebno palačinke njihova specialiteta. Po daljšem postanku smo se spustili po poti pod domom do prve vlake in prečili ter nadaljevali po makadamski cesti, nato po gozdnih poteh do Pogorelca mimo obeležja kočevarjev. do vrha smučišča ter uživali v pogledih daleč okoli, Kamniško savinskih  Alp žal nismo videli. Sledil je spust do izhodišča in zaključek ob pijači v Podturnu z mislijo pri naslednjih pohodih.

Elica Pavlič

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja