IZLET V TUHELJ
Na izlet smo se kar nekaj časa pripravljali in ga izpeljali v četrtek 15. maja. Po objavi za izlet smo hitro napolnili dva avtobusa in kombi. Ob 7. uri smo se zbrali na parkirišču Balnea in se odpeljali proti Tuhlju, pobrateni občini. Leta 2023 smo tudi mi gostili upokojene kolege iz Tuhlja.
Ob vznožju Cesargradske gore, med pisanimi griči, leži Tuhelj. Ime je dobilo po staroslovanski besedi »tuhl«, ki pomeni votlino, vlažen prostor, kar v kajkavskem narečju pojasnjuje besedo »tuhtina«. Prvi pisni dokument o Tuhlju sega v leto 1403. Skozi svojo preteklost je izstopal kot zgodovinsko, cerkveno, politično in kulturno središče. Prav tukaj je bila zgrajena župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je splošno znana po svoji veličini ter kulturno-zgodovinskemu pomenu. Danes je prava lepotica med tuheljskimi hišami. Občina Tuhelj je bila ustanovljena leta 1993. Območje občine na zahodu meji na občino Kumrovec, na jugu na mesto Klanjec in na jugovzhodu na občino Veliko Trgovišće. Ima enajst naselij in sicer: Banska gorica, Črešnjevec, Glogovec Zagorski, Lenišće, Lipnica Zagorska, Pristava, Prosenik, Sveti Križ, Trsteno, Tuheljske Toplice in Tuhelj.
Po pozdravnem govoru župana občine Tuhelj Mladena Hercigonja in predsednice DU Tisanić Ivanke smo si izmenjali darila. V gostilni Dan in Noč so nam pripravili dobrodošlico s pogostitvijo. Manjkala pa ni niti harmonika. Zapeli smo nekaj zagorskih in slovenskih pesmi, nekateri pa so tudi zaplesali.
Sledil je ogled prenovljenih Tuheljski Toplic, nato ogled parka znanih zagorskih velikanov, ki so pustili sled v hrvaški zgodovini. V Klanjcu smo si ogledali cerkev, galerijo in sarkograf ter spotoma spoznavali njihovo bogato zgodovino. Med potjo smo občudovali poslikano steno umetnice Maje Vukina Bogović, ki je na višini več kot 100 m naslikala tri znamenite osebe in sicer slikarja Otona Ivekovića, pesnika Antuna Mihanovića in kiparja Antona Avgustinčića. Odšli smo še na ogled znamenitega Kumrovca. To je vas in občina v Krapinsko- zagorski županiji na Hrvaškem in je najbolj poznan kot rojstni kraj predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita (1892-1980). Glavna turistična zanimivost vasi je etnološki muzej Staro selo z restavriranimi vaškimi hišami, zgrajenimi konec 19. stoletja. Rekonstrukcija in redekoracija 40-ih hiš in drugih kmetijskih objektov se je začela leta 1977. Titova rojstna hiša, zgrajena leta 1860 kot prva z zidaki pozidana hiša v Kumrovcu, je od leta 1953 Muzej maršala Tita. Pred njo stoji njegov bronasti kip, delo Antuna Augustinčića (1900-1979)
Zaključek in kosilo smo imeli v gostilni Zelenjak ob spremljavi harmonike. Z lepimi vtisi doživetega smo se odpravili proti domu. Celo pot nas je spremljal dež, ki pa ni pokvaril našega razpoloženja. Hvala našim čudovitim gostiteljem.
Zapisala Slavka Krakow
Lektorirala Slavica Strajnar
več fotografij na Facebook
