PO STEZAH GRANIČARJEV
Prve pomladne cvetlice ob naših pohodnih poteh, kar kličejo v naravo. Vreme je spremenljivo, nas pa vleče na obalo, v Istro, kamor nas vabi vonj po morju,cvetoče mimoze, zimzeleni oljčniki. Na poteh skozi vinograde in hrastove gozdičke, se odpirajo slikoviti pogledi na morje. Človek in narava sta tu prepletla številne zgodbe. Naša skupina, 63 pohodnikov , se je odpeljala na Ankaranski, Miljski polotok, da ustvari svojo zgodbo, lepo zgodbo za vse čase.
Izbrali smo večini nepoznano pot, POT PO STEZAH GRANIČARJEV. Prehodili smo 12 km, od Elerjev do Debelega rtiča. Pot je osnovalo TD Hrvatini, ob 10 obletnici vstopa Slovenije v EU. Zaslužen zanjo je Abram Gregor, pedagog in velik ljubitelj narave. Pot poteka ob slovensko italijanski meji, v spomin na čase, ko je bila meja še varovana in so jo poznali le graničarji. Danes, ko je članstvo v EU ohranilo le še fiktivno mejno črto, se lahko na njo poda vsak, ki ima rad naravo in kulturno dediščino. Dodati moram, da je pot slabo označena.
Najbolj markantna točka je KAŠTELIR ELERJI (244 M).Tu vidimo ostanke gradišča oziroma vojaške utrdbe, ki ima vsaj 3000 let dolgo zgodovino. Informativne table z opisom zgodovinskega in gradbenega dogajanja nas seznanijo o pomembnosti tega kraja.
Nadaljujemo do Korošcev, Premančana v znamenite KAVE, kjer se skriva več gručastih kamnolomov peščenjaka, najbolj znan Šuštarjev kamnolom. V preteklosti so bloke peščenjaka z oslovsko opremo prevažali v Milje, Trst, kjer so zgrajeni pomoli, valobrani, celo obložen Bohinjski predor. Tu zasledimo posamezne , že pobledele informativne table. Z razpadom svobodnega tržaškega ozemlja je bila dejavnost kamnolomov opuščena. Ob poti naletimo na suho zidno gradnjo, tradicionalne elemente istrske kulturne krajine, ki je od leta 2018 na seznamu UNESCA. Pot nas pripelje do Cereja, z znamenito vaško pralnico, ki so jo postavili zavezniki. Od tu pa v dolino Pišalona, kjer so ostanki kaverne. Ob 300 let stari murvi na Kolombanu je sledil počitek z malico iz nahrbtnika. Pogledi so uhajali na Milje, na morje, v daljavi obrisi Debelega rtiča. Najlepši del poti , od Barizonov, po Resljevi gozdni učni poti, na vznožju Jurijevega hriba, je bil vsem všeč. Še spust med nasadi oljk in vinogradov in že smo dosegli Debeli rtič. Sprehod do morja in kavica v hotelu Bor, je bila nagrada za opravljeno pot.
Na povratku še sprehod po pokopališču školjk in nekaj iz ponudbe Viki burgarja, na Črnem kalu z nepozabnim pogledom na viadukt.
Nasvidenje obala, morje..kmalu se vidimo. Že aprila gremo ob Tržaškem zalivu, od Nabrežine do Devina…ko bomo vsakdanji vrvež zamenjali za šepet valov. Hodili bomo od morju, med dišečimi rožmarini, uživali v cvetju brnistre , daleč stran od nenehnega hitenja…s hojo, druženjem!
Elica Pavlič
