Predavanja

BOSNA – DROBNE ZANIMIVOSTI POTOPISNO PREDAVANJE MARKA PRŠINA

                             

Bosna, dežela o kateri vemo veliko, a nikoli vsega. Z velikim veseljem sem ga povabila med nas, med upokojence, med občane Občine Dolenjske Toplice, kot predavatelja, sošolca iz osnovnošolskih klopi, Marka Pršina.  Jamar, odličen fotograf, popotnik, pohodnik in ne nazadnje velik ljubitelja narave, ki v objemu dreves roških gozdov sede na mah ob drevesu, vzame iz žepa orglice ter zaigra. Za dušo. Marko Pršina je v lanskem poletju s sinom Petrom odpotoval iz topliške doline v Bosno. Tam, kjer je bil že neštetokrat kot jamar. A kot turist z dronom, z žilico raziskovanja neraziskanega, je v tednu dni bivanja v Bosni svoj pogled na lepote in zanimivosti pokrajine, življenje med obema vojnama in po drugi svetovni vojni še nadgradil. »Nekaj malega vam bom pokazal«,  mi je obljubil, ko sem ga nagovorila za potopisno predavanje o Bosni in njenih drobnih zanimivostih. »Ima mnogo toga«,  je povedal hudomušno. Sejna soba v KKC je bila zapolnjena z obiskovalci do zadnjega sedeža.

V prvem sklopu potovanja sta s sinom Petrom obiskala vhod v brezno Jojkinovac, ki so ga leta 1984 raziskali topliški jamarji Zdravko Bučar, Andrej Hudoklin, Ivan Lukšič, Iztok Vilič in Marko Pršina.

Drugi dan sta se podala na Kozaro, kjer je postavljen mogočen spomenik žrtvam 2. svetovne vojne. Na Kozaro sta odšla  z namenom. Omeni leto 1975. Spomini so se obudili tudi v meni. 50 let je minilo junija 2025, ko smo po izboru naše učiteljice Tončke Cirnski, učiteljice zgodovine v višji stopnji OŠ Dolenjske Toplice, odšli Igor, Karmen, Polona, Cirila in Marko za mesec dni, v mladinsko delovno brigado na Kozaro. Za nagrado, za pridne učence, je rekla. In od tega je že pol stoletja. Lepi, nepozabni spomini, hvala Marko.

Marko se je s sinom vozil po Plivskem jezeru, obiskala sta Jajce ter domnevne piramide v Visokem. Piramide smo na posnetku gledali z višine, kajti fotografije in posnetki so nastali s pomočjo drona. Ogledala sta si Sarajevo, Baščaršijo, most na Neretvi z muzejem. Drvar, rimski most ter rojstno hišo Gavrila Principa, ki je junija 1914 v Sarajevu izvedel atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kar je bil povod za začetek prve svetovne vojne.

Marko in Peter sta potovala sama, s svojim osebnim vozilom čez drn in strn, tudi po brezpotjih, se veliko pogovarjala z domačini in s tem dobila širino znanja in oseben pogled pretekle vojne, na vse kar se je moralo zgoditi, da danes živijo lažje. Čeprav ni izobilja, ni bogastva, je pa mir. Mir, ki si ga v tej svetovni politični negotovosti želimo vsi.

Ob koncu popotovanja sta se naužila lepot jamskih biserov, kapnikov, v podzemni jami, v katero sta odšla nenačrtovano, čisto spontano, mimogrede in občudovala lepote stalagmitov in stalaktitov. Čudovit izvir in zgornji tok reke Une je bil kot češnja na tortici. A to še ni bilo konec njunih raziskovanj. Posebna poslastica je bil ogled Titovih skrivnostnih letalskih bunkerjev pri Bihaču. 

Poslušali smo ga z zanimanjem, saj so Markovi komentarji prijetni, doživeti. Ob koncu potopisnega predavanja o drobnih zanimivostih Bosne je sledil velik aplavz udeležencev. Veliko pohval in zahval Markotu. Tudi v imenu Društva upokojencev Dolenjske Toplice, ki je v sodelovanju z Občino Dolenjske Toplice organiziralo predavanje.

Še stisk roke v zahvalo, pa topliško frajlico in lepo modro vrtnico, delo ustvarjalk Društva upokojencev Dolenjske Toplice, sem mu poklonila. Modra vrtnica, ni čisto naravna, je pa modra, kot naj bo moder Marko Pršina s pogledi naprej in nazaj v zgodovino, ki vedno odpre nove zanimivosti. Pa ne samo Bosne, ampak tudi domače doline.

Avtor besedila in fotografije: Cirila Vidmar

Loading

Pustite odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja