BRALNI KLUB DU DOLENJSKE TOPLICE – 2. SEZONA
Tretje srečanje; pogovor o knjigi Osvobojena, Tare Westover
Tara Westover, doktorica zgodovine z britanskega Cambridgea, rojena leta 1986, je v knjigi Osvobojena zapisala pretresljive spomine na svoje odraščanje v odmaknjenem hribovskem podeželju v zvezni državi Idaho, v posebni ameriški družini. Starša, še posebej oče (z diagnozo bipolarne motnje), sta bila goreča mormona. Tara, najmlajša od sedmih otrok, je odraščala v strogem verskem okolju, zaznamovanem z očetovo avtoritativnostjo, manipulativnostjo in verskim fanatizmom. Priznaval je zgolj trdo delo, od vseh družinskih članov je zahteval in pričakoval popolno poslušnost svojim odločitvam. Ker ni zaupal nobeni državni instituciji, so se otroci rodili doma. Oblasti za njih niso vedele, zato dolgo niso imeli rojstnih listov, zdravstvene kartoteke in posledično zdravstvenega zavarovanja. Prav tako niso hodili v šolo. Oče je goreče verjel, da prihaja konec sveta (leto 2000), zato so se ves čas aktivno pripravljali na ta dogodek, ki so ga pričakovali pripravljeni. Kopičili so velike zaloge hrane, vode in goriva. Otroci so se namesto v šoli učili predvsem z delom na očetovem odpadu, kjer so si ob trdem in pogostokrat nevarnem delu, pridobivali življenjske izkušnje. Za pravo izobraževanje – šolanje na domu (kot je bil namen staršev), v družini ni bilo časa.
Mati je bila tiha, nedoločna in povsem podrejena moževim odločitvam, pogledom in prepričanjem. Ni se postavila po robu moževim, velikokrat nerazumnim odločitvam, ki so se odražale v fizičnih poškodbah otrok, težkih prometnih nesrečah, kot tudi ko je bilo Taro potrebno zaščititi pred bratovo fizično in psihično agresijo. V duhu pripadnosti nauka vere, ki od ženske zahteva in pričakuje absolutno poslušnost možu, se je odpovedala svoji osebnosti. Postala je izvrševalka moževe volje, pozneje pa tudi volje sina Shawna, ki je nasilje izvajal nad Taro, njeno sestro Audry in nad svojimi partnerkami. Tako oče kot mati sta si pred njegovim nasilnim obnašanjem zatiskala oči oziroma ga nista zmogla prepoznati.
Tara je kljub vsemu slutila, da obstaja tudi drugačen svet. Svet, v katerem se ljudje niso pripravljali na konec sveta in niso dnevno garali za golo preživetje temveč so se družili, hodili v knjižnice, gledališče – predvsem pa so hodili v šolo. Postopoma in počasi se je začela izvijati iz družinskih spon, prežetih z verskim fanatizmom. Pri sedemnajstih letih je z neverjetno vztrajnostjo naredila sprejemni izpit na mormonski univerzi.
Selitev od doma in začetek študija sta zanjo pomenila velik šok. Znašla se je v svetu, katerega pravil in navad ni poznala. Na svoji poti je srečevala razumevajoče ljudi, ki so jo podpirali tako moralno kot finančno in ji pomagali premagovati ovire.
Cena za njeno svobodo je njena izobrazba. Cena osvoboditve je bila visoka. Pridobila je najvišjo izobrazbo, samostojnost in možnost, da si ustvari lastno življenje, vendar je to plačala z izgubo družine. Starša in večina sorojencev so se od nje obrnili.
Pretresljiva in izjemna zgodba o družinskih vezeh. Zgodba o moči posameznika, iskanju lastne identitete in boleči poti do svobode. Vabi k razmisleku o tem, kje so meje pripadnosti družini in kdaj postane osvoboditev edina pot do lastnega življenja.
Vabljeni k branju. Mogoče bo tudi vas ta neverjetna, a globoko osebna zgodba nagovorila.
K branju vas vabi tudi roman Toneta Partljiča, z naslovom Dom dom. O knjigi se bomo pogovorili 4. decembra.
Erna Gorše Biček
Drugo srečanje – spoznavanje z delom Zofke Kveder
Na drugem srečanju Bralnega kluba, ki je potekalo 9. oktobra v prostorih društva, smo se posvetili literarnemu ustvarjanju Zofke Kveder (1878 – 1926), ene najpomembnejših slovenskih pisateljic in pionirk boja za pravice žensk. Pred srečanjem smo prebrali njen roman Njeno življenje (1914) in zbirko kratkih črtic Misterij žene (1900).
Naslovnica (fotografija) Misterij žene je iz originalne izdaje iz leta 1900, ki je izšla v samozaložbi, v Pragi.
V obeh delih pisateljica skozi ženske oči razkriva družbene razmere in težave, s katerimi so se ženske srečevale v patriarhalni družbi na prelomu stoletja. Pred nami se odpre podoba težkega življenja, predvsem na podeželju, kjer so vsakdan zaznamovali revščina, trdo in garaško delo, pomanjkanje izobrazbe ter pogubne posledice alkoholizma, ki je še dodatno poglabljal stiske družin. Posebej izrazita so dvojna merila tedanje družbe – tisto, kar je bilo dovoljeno in samoumevno za moškega, je bilo za žensko pogosto nesprejemljivo ali celo sramotno.
Pisateljica brez olepševanja odkrito piše o bolečinah in trpljenju kmečkih in delavskih žensk. Njihova življenja so bila pogosto že od otroštva dalje zaznamovana z podrejenostjo in odrekanjem. Najprej so bile v dekle svojim očetom in bratom, pozneje možem in otrokom. Bile so od malega zapostavljene in podrejene v svojih družinah, kot seveda, izločene iz vsega javnega življenja v družbi.
Glas Zofke Kveder, ki je opozarjala na krivice in neenakopraven položaj žensk, v tedanji družbi ni naletel na razumevanje. Nasprotno, zaradi svoje neposrednosti in poguma je bila pogosto tarča ostrih kritik.
Po besedah udeleženk, branje ni bilo enostavno. Pretresljive zgodbe so zahtevale počasno in premišljeno branje. Knjigo je bilo potrebno večkrat odložiti, ohladiti misli in čustva, premisliti o prebranem in nato z branjem nadaljevati. Branje literature, ki nam približa življenje v drugih zgodovinskih obdobjih, nas spodbudi k razmisleku o družbenih razmerah nekoč in danes, odpira možnosti za razmislek o prehojeni poti, o pravicah in možnostih, ki jih imajo ženske danes, ter k hvaležnost za dosežene spremembe. Hkrati je to opomnik, da nič ni samoumevno, da pridobljene pravice niso nekaj samoumevnega in da je potrebna nenehna pozornost za dogajanja v družbi.
Spoznavanje literarnega ustvarjanja in vloge Zofke Kveder pri opozarjanju na neenakopraven položaj žensk pred več kot sto leti, bomo udeleženke Bralnega kluba nadgradile z obiskom Loškega Potoka, kjer si bomo pod strokovnim vodstvo ogledale razstavo, posvečeno pisateljici Zofki Kveder.
Naslednje srečanje je predvideno za petek, 6. november. Tokrat beremo svetovno uspešnico, avtobiografski roman ameriške pisateljice Tare Westover, z naslovom Osvobojena. Tudi to delo odpira številna vprašanja o osebni svobodi, pravici izbire, o pogumu, družinskih vezeh in še čem.
Vabljeni k branju.
Erna Gorše Biček
Prvo srečanje v sezoni 2026/2027
Prvo srečanje po dolgem in vročem poletju je bilo v petek, 4. septembra. Tokrat je pogovor stekel o romanu dr. Dana Podjeda z naslovom Krizolacija, fantastična povest o izoliranih ljudeh.
V romanu spoznamo stanovalce šestih stanovanj v Hiši 203, njihova življenja ter posledice, ki jih imata nanje dolgotrajna izolacija in življenjem pred zasloni. Ljudje v Hiši 203 so popolnoma zaprti v svoje domove. Izhod iz stanovanj jim je prepovedan, nihče ne ve, kaj se godi zunaj. Ne poznajo hiše v kateri živijo, ne poznajo svojih sosedov niti okolice. Njihovo življenje in vsi stiki potekajo izključno znotraj družine in na daljavo. Na daljavo se šolajo in delajo, hrano, obleko in druge potrebščine jim dostavljajo brezstično, skozi predal vhodnih vrat. Pred njihovimi očmi razpadata tako šolski kot zdravstveni sistem, počasi začnejo propadati tudi sami. Izgubljajo svoje občutke, empatijo, gnusijo se sami sebi, razvijejo agresije in celo pozabijo govoriti. Na voljo imajo virtualne učitelje in vodnike za reševanje dnevnih opravil, celo zdravstvenih težav. V celoti so prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. Počasi spoznavajo da je vsak njihov korak nadzorovan, in da je svet, v katerem živijo , pravzaprav iluzija. So le del skrbno vodenega in v celoti nadzorovanega projekt Zbora. A se bo stanovalcem Hiše 203 po več letih izolacije uspelo prebiti izza štirih sten svojih domov? Ali to zmorejo? Ali si svobode sploh še želijo?
Roman odpira številna vprašanja in ponuja veliko tem za razmišljanje: o osamljenosti, nadzoru, tehnologiji, medčloveških odnosih, izgubljanju svobode ter o tem, kaj se zgodi s človekom, ko neposreden stik z drugo osebo, nadomesti življenje skozi zaslon.
Velja povabilo, da si knjigo izposodite v knjižnici in si ob branju ustvarite lastno mnenje o vsebini ter vprašanjih, ki nam jih avtor ponuja v razmislek.
Naslednje srečanje bo predvidoma v petek, 2. oktobra, ko se bomo pogovorili o delih Zofke Kveder (Misterij žene, Njeno življenje) ter o pomenu njenega ustvarjanja in vplivu, ki ga je imelo na tedanjo družbo.
Letos mineva 100 let od smrti Zofke Kveder, zato bo srečanje tudi priložnost, da se pobliže posvetimo njenemu življenju, delu in pogledom, ki so bili za čas, v katerem je živela, izjemno napredni.
Erna Gorše Biček
Spoštovane bralke in bralci
Branje človeka izobražuje, širi obzorja, razvija empatijo, razvija domišljijo. Branje nas čustveno in osebnostno bogati. Branje nam pomagam da na svet pogledamo tudi z očmi drugih. Preko branja knjig se učimo sočutja, potrpežljivosti in razumevanja. Pomagajo nam, da postajajmo bolj prizanesljivi do sebe in bolj empatični do ljudi okrog nas.
S septembrom ponovno začenjamo naša redna mesečna srečanja, kjer se pogovorimo o prebrani knjigi, iz predhodnega nabora. Obveščam vas, da se dobimo 4.9. ob 9 uri v prostorih društva. Pogovor bo o knjigi dr. Dana Podjeda; Krizolacija, fantastična povest o izoliranih ljudeh. Če vam še ni uspelo – še je čas, da knjigo preberete in se nam pridružite v pogovoru.
V nadaljevanju najdete seznam predvidenih knjig za sezono 26/27.
- Začeli bomo z branjem del Zofke Kveder; Misterij žene, Njeno življenje, Vse silno, popolnoma brez mej – branje po osebnem izboru
Ob 100 letnici smrti pisateljice Zofke Kveder (1878-1926) je Vlada Republike Slovenije leto 2026 razglasila za leto Zofke Kveder. Branje njenih del, v počastitev borke za odpravo socialnih krivic in za pravice žensk.
- Ker nas je v teh dneh zapustila velika slovenska umetnica, filmska in gledališka igralka, Milena Zupančič, v njen spomin beremo knjigo Tadeja Goloba; Kot bi Luna padla na Zemljo ali knjiga Majde Širca; Milena Zupančič: Filmska monografija. Branje po osebnem izboru.
Ostali naslovi (vrstni red branja bo dogovorjen za vsak mesec posebej):
- Ajda Bračič; Kresničevje (najboljši slovenski roman za leto 2025; nagrada Kresnik)
- Pia Prezelj; Bili smo trije (drugi roman mlade slovenske pisateljice; loteva se aktualne teme – odraščanje v nenehnem iskanju resnice)
- Tone Partljič; Dom Dom (življenje v domu za ostarele; življenjske resnice in včasih težke situacije, vse prikazano na humoren način)
- Tara Westover; Osvobojena (svetovna uspešnica; avtoričini spomini na odraščanje v ortodoksni mormonski družini)
- Ogla Tokarczuk; Pelji svoj plug čez kosti mrtvih (večkratno nagrajena poljska avtorica, med drugim prejemnica Nobelove nagrade za književnost)
- Rachel Joyce; Nenavadno romanje Harolda Frya ( na seznamu najboljših knjig v letu 2012)
- Lea Ypi; Svobodna (večkratno nagrajeni avtobiografski roman albanske pisateljice (živeče v VB); v romanu pisateljica govori o pomenu politične, družbene in osebne svobode)
- Sylvia Plath; Stekleni zvon (avtobiografski roman v katerem pisateljica spregovori o osebnih stiskah v svetu, v katerem se od vsakogar vedno nekaj pričakuje in žal so pričakovanja velikokrat tako drugačna od realnosti in želja posameznika).
Srečanja potekajo enkrat mesečno, praviloma prvi petek v mesecu, ob 9 uri, v prostorih društva.
Vljudno vabljeni k branju in skupnim pogovorom.
Erna Gorše Biček
