DRUŠTVENO KOLESARJENJE 2024
Kolesarski izlet v Kostanjevico
V torek, 8. 10. 2024, smo se kolesarji Društva upokojencev Dolenjske Toplice udeležili kolesarskega izleta, in sicer na povabilo Društva upokojencev Mali Slatnik. Iz Dolenjskih Toplic smo se odpravili na Mali Slatnik, od koder smo se v skupini peljali proti Kostanjevici. Imeli smo voden ogled kraške jame, po ogledu pa smo se okrepčali s toplo malico, pijačo in sladico. Po prijetnem druženju smo se zadovoljni vrnili domov. Na izlet so bila povabljena vsa upokojenska društva Dolenjske in Bele krajine.
Organizatorjem se zahvaljujemo za topel sprejem in dobro organizacijo. Morda bomo prihodnje leto organizirali podobno srečanje pri nas v Dolenjskih Toplicah in okolici
Avtor besedila: Tone Pekolj
Lektoriral: Slavica Strajnar
KOLESARJENJE V TUHELJ 2024
Letošnji praznik Marijinega vnebovzetja je padel ravno na četrtek, ko v Društvu upokojencev Dolenjske Toplice izvajamo tako imenovana četrtkova kolesarjenja. Ker v naši prijateljski in pobrateni občini Tuhelj praznujejo občinski in farni praznik je bil cilj tokratnega kolesarjenja na dlani. Zaradi zares hude vročine se nas je šest kolesarjev tokrat odpeljalo z osebnimi avtomobili na izhodišče v Brežice, kjer smo bili že kmalu po šesti uri zjutraj. Po kratkih pripravah, smo še v hladu odpeljali proti Bizeljskem in naprej proti Klanjcu, ki je pa že čez mejno reko Sotlo. Kratek postanek v Zelenjaku pri spomeniku posvečenem Hrvaški himni, Lijepa naša domovino. V nadaljevanju se usmerimo proti Kumrovcu, kjer si na hitro ogledamo etnološki muzej Staro selo, samo zunanjost, ker smo bili na kraju še pred odprtjem in pa rojstno hišo Josipa Broza Tita. Po kratkem postanku za kavo zapustimo dolino Sotle in preko Kladnika in Velincev dosežemo naslednjo dolino kjer teče potok Horvatska ob katerem leži Tuhelj in Tuheljske Toplice. Kmalu se znajdemo sredi Tuhlja, na terasi naših prijateljev Martina in Milene. Milena se je z možem Martinom,ki je rojen Tuhljan, ona pa je iz Meniške vasi odselila že pred mnogimi leti. Ker pa tradicija kolesarjenja v Tuhelj traja tudi že mnogo let, se vsakokratno srečamo in obiščemo družino Poljanec. Seveda sta nas bogato pogostila z domačo malico, bučnico, potico, kavico in pijačo. Na žalost vročina je že začela pritiskati tako je bilo treba sesti na kolo, en panoramski krog skozi Tuhelj, ki je bil v pripravi na veliko slavje Marijinega vnebovzetja s procesijo in veliko zabavo na kar dveh prizoriščih. V Tuheljskih Toplicah smo obiskali še našega prijatelja Zdravka, s katerim smo bili nekateri tudi sodelavci. Po kratkem klepetu ob sladkem in osvežujoči pijači smo sklenili narediti krog preko Dobove nazaj v Brežice. Vročina je bila že kar krepko preko trideset stopinj, tako smo se srečni in veseli vkrcali nazaj v avtomobile ter vrnili domov v Dolenjske Toplice. Za nekatere nas je bila tura že poznana, nekateri so pa občudovali lepote Hrvaškega Zagorja prvič, a upamo ne zadnjič. Prekolesarili smo skoraj osemdeset kilometrov in preko šesto višinskih metrov.
Štef Iveković
Poletje v Kočevskem rogu je bila tema današnjega četrtkovega kolesarjenja. Kar devet kolesarjev, članov Društvo Upokojencev Dolenjske Toplice se nas je zbralo ob dogovorjeni uri na ploščadi pred KKC. Po kratkem uvodu in obveznem fotografiranju smo se odpeljali v smeri Knežjih jam, ki so na področju Cinka. Po dokaj napornem in strmem vzponu iz Podhoste, smo se na kratko ustavili pri koči na Primožu. Nadaljevali smo proti Faberjevemu križu in potem deloma proti Kunču, do naslednjega odcepa na Vinsko cesto. Od tu smo ponovno izbrali cesto ki pelje proti Knežjim jamam in naprej na Cinkarsko cesto. Nekateri smo si ogledali lepote podzemlja Velike in Male knežje jame. Potem nas je gozdna cesta vodila proti Cinku, kjer smo se ravno tako na kratko ustavili. V nadaljevanju nas je pot vodila v počasnem vzponu proti zahodu in v ostrem ovinku obrnila proti vzhodu, ter se po nekaj kilometrov priključila državni cesti Podturn- Kočevje. Po njej smo nadaljevali do Žage rog s postankom na Štufni. Žaga rog je odlično izhodišče za vzpon na Veliki rog, ali pohod ob robu pragozd Rajhenav in drugo. V nadaljevanju smo se usmerili proti Črmošnjice jelki, oziroma “Debeli jelki” kakor pravijo najdebelejši jelki v Kočevskem rogu in Sloveniji. S svojimi 602 centimetrov obsega je zares dih jemajoči orjak. Še nadaljevanje v glavnem v spustu preko Travnika, Rese in Baze 20 in že smo v Meniški vaši pri Tonetu Pekolj na kratki analizi in planih za naprej. Hvala Tone Pekolj za povabilo na pijačo in odlično organizacijo kolesarskega izleta v Kočevski rog.
Štef Iveković
