JESENSKI POZDRAV NA DAN SLOVENSKEGA ŠPORTA IZ ROGLE
Težko je opisati dan, ki smo ga izbrali za planinski izlet DU Dolenjske Toplice iz Rogle na Lovrenška jezera. To je bil ponedeljek, 23.9.2024. Začela se je jesen, to niso samo meglena jutra in deževni popoldnevi. So tudi s soncem obsijane krošnje dreves, ki se razkazujejo v toplih tonih, ko vsak list postane cvet. Je čas, ko listje šumi pod nogami, ko nas pobožajo topli jesenski žarki. Ta ponedeljek pa je bil tudi državni praznik, Dan slovenskega športa, ko šteje vsaka aktivnost s katero izrazimo svoj odnos do dejavnosti, ki ima pozitivne učinke. To je eden izmed dni , ki krepi zdravje, vzgaja, spodbuja pozitivne vrednote in nas povezuje. In zdaj je pravi čas za Roglo-Pohorje, ki vabi s sloganom razišči, občuti in uživaj.
Vse to je pripomoglo, da smo skoraj napolnili avtobus in se v zgodnji jutranji uri odpeljali proti Rogli, novim dogodivščinam naproti. Povabili smo tudi člane sosednjih društev in prijatelje, ki jim je mar za hojo, druženje v lepotah naše lepe Slovenije.
Po vožnji mimo Krškega, s postankom v Laškem, do Celja, Vojnika in do Roglje, kjer nas je pozdravilo sonce na višini okoli 1500 m. Preprosta pohodniška pot, kljub enostavnosti, bogato nagradi. To je sprehod po mehkih preprogah travniške ruše, neskončno zelenje in božanje svežega zraka. Od Hotela Planja vodi do Lovrenških jezer lahka, označena pot in krožno nazaj. Prehodili smo 10 km z manjšimi vzponi in prek neštetih korenin iglavcev. Lovrenška jezera so največje visoko barje in eno najpomembnejših v J Evropi, zato so zavarovani del največjega slovenskega gozdnega rezervata. Prijetna pohodna pot vodi peko planj, skozi tihi gozd in nas nagradi s pogledom na močno zeleno ruševje, skozi katero kukajo jezerca, v katerih poleti cvetijo beli lokvanji. Med jezerskim rastem opazilo rožmarinko, mesojedo okroglolistno rosiko in mahovnico. Petelin ruševec se redko opazi, prej morda alpski pujsek in kačji pastir. Še lepši pogled nudi razgledni stolp. Povratek je potekal po bolj ravninski poti, ki se na koncu združi s potjo, po kateri smo začeli pohod.
Odlična malica v Hotelu Planja, t.j. pohorski lonec in borovničev zavitek sta bila izredno dobra. Mati pohorskega lonca je ga. Darinka Orlačnik, nekdanja vodja kuhinje na Rogli po receptu iz l. 1995.
Po malici nas je večina odšla po Poti med krošnjami, ki nudi doživetje narave kot jo vidijo ptice. Spoznamo veličastna drevesa med potjo dolgo 1043 m in se povzpnemo na 37 m visoki stolp, z razgledi daleč okoli. Vmes so adrenalinske in poučne postaje, na koncu pa možnost nakupa spominkov na lep dan. Najbolj pogumna , 9 letna Inna, se je spustila po adrenalinskem toboganu, a nas ni uspela prepričati.
Ker so avtobusni prevozi z enim šoferjem omejeni na ure, se je bilo treba posloviti od čudovite Rogle, z ozadjem cerkvice Jezusove spremenitvi, ki spominja na omoriko. Prekrasen pogled s soncem obsijane Rogle nas bo še dolgo spremljaj v naših mislih. Hvaležni, da nam je bilo dano preživeti lep dan. Veliko pove tudi misel, sanje lahko uresničimo, če se zjutraj zbudimo v nov dan.
Elica Pavlič
