LEGENDA O SKRITM ZAKLADU ŠE ŽIVI NA ŠUMBERKU
Grad Šumberk je vedno čudovita destinacija naših pohodov. Pot do tega 540 m visokega hribčka , pa polna naravne in kulturne dediščine. Društveni pohodi DU Dolenjske Toplice so bili na to lokacijo, vedno zelo obiskani. Nekateri smo se udeležili tudi tradicionalnega Martinovega pohoda v organizaciji TD Suha Krajina. V torek, 10.9. se je manjša skupina, kljub deževnemu ponedeljku , odpravila na pohod. Veliko je bilo odpovedi zaradi blatnih poti, tudi zaradi trgatev. Vendar dan je bil prekrasen, sončen ,ne prevroč in družba kot vedno vesela .S pohodom smo pričeli v vasi Reber in preko makadamskih, gozdnih poti, mimo Vrtač, Arčelc, Podšumberka prispeli do vznožja hriba. Že pri Trlepovi kapelici, smo opazili strehe obnovljene grajske kapele Sv. Katarine in ruševine gradu.
Lepa pohodna pot nas pripelje do ostankov gradu, ki naj bi ga zgradili grofje Selški okrog leta 1106. Grad je preživel veliko lastnikov in dokončno razpadel v začetku 18. stoletja. Danes je najbolje ohranjen romanski palacij s tri metre debelimi stenami, lepo je vidno tudi stopničasto tanjšanje sten proti vrhu. Deloma je ohranjen tudi obrambni stolp, ki je bil vpet v severni del obzidja. Tik pod grajskimi razvalinami je vodnjak in grajska kapela sv. Katarine. Vedno nas navdušijo legende o gradu, najbolj pa o bratih velikanih, ki sta istočasno zidala še grad Kozjak in si orodje podajala po zraku ter pila vodo iz reke Temenice. Pa druga o grajski kleti, kjer so tri kadi, polne zlata in srebra. Kadi varuje črn pes in velikanska bela kača s svetlo krono in vdelanim diamantom na glavi, pa tista o … Legendo smo nadaljevali. Kraljična je še vedno začarana, ker ni določenih pogojev, da bi jo neznani rešitelj odčaral. Ni več smreke iz katere bi bila narejena zibelka, v kateri bi kot dojenček spal. Sklenili so, da naslednjič zasadimo novo smreko in morda se bo le našel pravi odrešitelj….Zaklad pa še čaka. Vendar za nas je zaklad lepota narave, ki obdaja ruševine gradu, pogledi skozi okno, ki je obsojeno na propad. Legende pa nas vrnejo v pravljični čas, grofov, kraljičin in naredijo ta prostor mističen, pravljičen. Pravljice pa niso le za otroke in radi jim prisluhnemo.
Najbolje, da ruševine raziščemo sami in si oči odpočijemo ob odličnem razgledu, ki seže po vinogradih, hribčkih, dolinah od Gorjancev pa vse do Kamniško-Savinjski Alp. Po malici iz nahrbtnika, smo se spustili v vasico Sela pri Šumberku, kjer je bil doma naš član in pohodnik. Prehodili smo že kar dolgo pot in postanek za pijačo na bližnji kmetiji, je bil dobrodošel. Pot nazaj , večinoma po gozdu, obarvana s posebnimi doživetji, prelepim pogledom do Žužemberka in naprej je bil zaključek našega pohoda.
Prehodili smo 16 km, se naužili lepot odmaknjenih krajev Suhe krajine, kjer čas teče drugače. Še se bomo vrnili, tudi zato, da prisluhnemo legendi o skritem zakladu, ki je še vedno pod ruševinami gradu, ki kljubujejo času in se prenaša iz roda v rod.
Elica Pavlič
Več fotografij Facebook Elica Pavlič
