NA BLEDU
Člani DU Dol. Toplice smo se razveselili septembrskega napovednika v Vrelcu, v katerem je bil za 20. oktober 2020 napovedan izlet, tokrat z brezplačnim vlakom na Bled. Prijave so kar deževale in zaradi omejitev druženja na 10 oseb, smo začeli razmišljati o več skupinah, ki bi se časovno razporedile na vlak oziroma avtobus. Zaradi boljše organizacije in preglednosti izleta, sva se z Marijo odločile, da greva na Bled en teden prej.
Že na železniški postaji v Bršljinu sva ugotovile, da z vlakom ob tej uri ne bo pametno potovati, saj so bila zasedena vsa sedišča in tudi stojišča. Odšle sva na glavno avtobusno postajo v Novem mestu in se ob 7.10 uri odpeljale proti Ljubljani. V Novem mestu sva bile edine potnice, do Ljubljane pa se je nabralo še kakšnih pet. V Ljubljani sva imele takoj avtobus za Bled. V eni uri sva bile na Bledu in tudi na tem avtobusu je bilo le osem potnikov. Potovanje z avtobusom je bilo sicer hitreje, a vlak ima svoj čar. Na avtobusni postaji na Bledu sva si želele spiti dobro blejsko kavico. In le nekaj sto metrov, na poti do jezera, naju je pritegnila lepo urejena kavarnica. Malo sva se tudi pogrele, saj je bilo zgodnje dopoldne kar hladno. »Greva…«, in že opazile, kako se skozi grmovnice in drevesa jesensko urejenega Zdraviliškega parka, že lesketa v vsej svoji lepoti Blejsko jezero. Presenečeni sva bili nad tremi prijaznimi vrtnarji, ki so se ukvarjali z veliko gredo vrtnic. V parku sva opazili spominsko ploščo Arnoldu Rikliju, začetnika zdraviliškega turizma na Bledu, ob robu parka spomenik Francetu Prešernu in nad Zdraviliškim parkom Hotel Jelovico. Pot sva nadaljevale mimo Vile Zora, kjer domuje blejska občina, s čudovito zelenico in napisom BLED pred njenim vhodom. Še mimo Festivalne dvorane, Hotela in kavarne Park, potem pa po stopničkah do jezera, kjer čakajo na svoje goste tradicionalni blejski čolnički z značilno pisano platneno streho. Verjetno je že vsem poznano njihovo zanimivo ime Pletna. Dogovorili sva se za nižjo ceno prevoza s Pletno, ki naj bi člane DU popeljala na otoček sredi jezera. Ogledali bi si cerkvico s 99 stopnicami. Sprehodili sva se po jezerski promenadi, ki se je že jesensko obarvala, oči upirale na zasnežene vrhove Julijskih Alp in Karavank, in na strmi pečini občudovale Blejski grad. Seveda ni šlo brez poziranja pri velikem rdečem srčku, na mostičku, ki ga krasijo številne ljubezenske ključavnice. Mimo grajske plaže sva se povzpeli po ozki gozdni stezi in v nadaljevanju po številnih stopničkah proti gradu. Žal samo do vhodnih vrat, prijazna vratarka nama je ponudila upokojenski popust, pa vendar sva se odločile, da si notranjost gradu ogledava skupaj z ostalimi člani v načrtovanem terminu. Pa sva se uštele, kajti trenutna situacija nam je preprečila, da si Bled ogledamo, kot je bilo napovedano v Vrelcu. Ob povratku z gradu, s prekrasnimi pogledi, sva se ustavile na Slovenskem trgu, si ogledali cerkvico Sv. Martina, se sprehodile po starem delu Bleda, mimo Diagnostičnega centra in se ustavile v prijetni gostilnici, ki so nama jo priporočili vrtnarji v Zdraviliškem parku. Prav namensko sva hoteli poiskati pravi lokal s prehrano, da bi bili udeleženci izleta zadovoljni. In res je bilo obilno in dobro, pa še na terasi so nama postregli. V neposredni bližini sva opazile, baje najboljšo slaščičarno z blejskimi krem šnitami, a tudi njim sva se odpovedale, na račun prihajajočega tedna.
Ugotovile sva, da ura na Bledu zelo hitro teče, saj naju je na avtobusni postaji že čakal avtobus. Ko sva se odpeljale, je tudi sonček posijal, in nama pomežiknil, da se kmalu spet vidimo na Bledu. V upanju, da bo to tesnobno obdobje kmalu za nami, da bomo ob tem spoznali kaj novega o sebi, o družbi in o tem, kaj nam v življenju resnično pomeni, se veselim ponovnega obiska Bleda v prijetni družbi članov DU Dolenjske Toplice.
Martina Klobučar
