BILI SMO NA PRIMORSKEM
Po viharni in deževni noči, se je že nakazoval sončen dan, ko se je 44 članov Društva upokojencev Dolenjske Toplice odpeljalo proti Ljubljani in naprej po primorski avtocesti, do prvega postanka na Lomu. Že takoj se je začutila prava energija udeležencev in hitro smo postali ena velika družina. Za naš spomladanski izlet smo namreč izbrali Primorsko.
Prvi cilj je bila Ajdovščina, razpeta med Trnovsko in Nanoško planoto, Hrušico in Vipavskimi griči, kjer se mešajo alpsko, celinsko in sredozemsko podnebje, z značilno hladno in sunkovito burjo.
Nepozaben sprejem s čudovito dobrodošlico in pogostitvijo smo doživeli v prostorih DU Ajdovščina. Predsednik nam je predstavil njihovo delovanje, društveni pevski zbor pa pobožal s prekrasnim petjem. Po ogledu kratkega filma o njihovem kraju in skupnem fotografiranju, nas je lokalni vodič popeljal po Ajdovščini. Sprehodili smo se po mestnih »gasah« do glavnega trga, kjer je bil v rimskem času glavni vhod v mesto, mimo zgodovinsko pomembne Dvorane 1. Slovenske vlade in naprej do tržnice. Šli smo mimo stavbe, kje so bile »rimske terme« in mimo Pilonova galerija. Med sprehodom smo slišali zgodbe o Antili in Castri, o reki Hubelj in njeni pomembnosti za industrijo v mestu, o vzrokih za ustanovitev prve slovenske vlade prav v Ajdovščini. Izvedeli smo kar nekaj zanimivih zgodb o znamenitih meščanih, ne nazadnje tudi o podjetniku Boscarolu. Na poti do avtobusa smo se sprehodili mimo najbolj ohranjenega rimskega obzidja v Sloveniji, po parku ob reki Hubelj in se ozirali na Otliško okno, naravni kraški most, ki se nahaja na robu Trnovske planote. Z avtobusom smo se odpeljali na izvir reke Hubelj, ki se v vsej svoji veličini izkaže ob obilnem deževju, ko postane pravi hudournik.
Pot smo nadaljevali na Vipavski križ, biser Vipavske doline. Obzidano srednjeveško mestece s slikovitimi ulicami bo ostalo nepozabno v naših spominih. Očarali so nas kamniti detajli, okrašeni portali, rože na vsakem vogalu, oknih in ob stenah. Slišali smo zanimive zgodbe o Turkih, graščakih, Benečanih, Napoleonovih vojakih, Primožu Trubarju, Janezu Svetokriškemu in celo o Leonardu Da Vinciju. Ogled smo zaključili v velikanski 500 let stari, originalni grajski kleti, s kozarčkom avtohtonega vipavskega vina Zelen, kjer nam je vodič Patrik prebral zanimivo pridigo Janeza Svetokriškega.
Vračali smo se v dolino Ajdovščine, v Lokavec. V družinski kmetiji so nas postregli z domačo kulinariko. Ob dogovorjeni uri pa spet na avtobusu, kjer dobre volje ni manjkalo. Sonce je bilo še visoko na nebu, ko smo bili spet v domačih krajih. Tako smo preživeli še en nepozaben dan v prelepem koncu Slovenije.
Martina Klobučar
