NA SV. KATARINO, SV. JAKOB IN JETERBENK
Cilj društvenega pohoda , v torek, 21.4.2025,so bili hribčki Polhograjskega hribovja in Ljubljane, z najvišjim 806 m visokim Sv. Jakobom. Za prevoz smo uporabili javna prevozna sredstva in rdečo upokojensko kartico. Na ŽP Ljubljana nas je pričakal naš prijatelj Roman Šuštaršič, dobri poznavalec Ljubljane in okolice in nas popeljal iz nižin do višin.
Skupina, željna hoje in lepot narave, se je podala strmo v breg do Slavkovega doma na Golem Brdu. Sledili smo označeni poti , v glavnem po mehkih gozdnih poteh, razglednih travnikih, do naselja Sv. Katarine(Topol) 738 m. Že v 12.stol. je tu stala kapela, ki jo omenja Valvazor. Kasneje so tu postavili cerkev v gotskem stilu in jo leta 1911 predelali v renesančni slog. Ker je aprilsko vreme napovedovalo tudi nevihte, smo imeli kar hitri tempo. Že za prvim ovinkom , se nam je ponudil prekrasni pogled, eden najlepših ta dan, pogled na Sv.Jakob. Serpentinasta pot nas je pripeljala na enega najbolj priljubljenih, na vrh s cerkvico Sv. Jakoba , ki je bila zgrajena v 16.stol. Ponuja čudovit pogled na Sorško polje, Ljubljansko kotlino, Karavanke , Julijska Alpe s Triglavom, Polhograjsko, Posavsko in Notranjsko hribovje. Vzeli smo si čas za uživanje na sončku in prekrasnih pogledih.
Povratek je sledil do Slavkovega doma po isti poti, z vmesnim vzponom na Jeterbenk ( 774 m).Je lušten hribček v družbi Sv. Katarine in Jakoba.
Vrh ima zelo zanimivo zgodovino, saj so na njem leta 1150 zgradili kamniti grad roparskih vitezov Hertenbergov. Grad se je obdržal do leta 1480, ko ga je s svojo vojsko izropal in požgal nemški cesar Friderik III. Habsburški. Danes o gradu ni več sledi, so pa v 20. stoletju na mestu, kjer je nekoč stal grad, postavili velik lesen križ, ki ga lahko danes vidimo na vrhu.
V Slavkom domu smo si privoščili malico, pijačo ob veselem druženju. Še urico hoje, od skupno 20 km prehojene poti in na lokalni avtobus do železniške postaje in povratek domov. Glede prevoza , včasih uporabimo tudi vlak, čeprav so velike zamude, presedanje na vmesne avtobuse, a ob veselem klepetu in zadovoljstvu udeležencev, je tudi ta dan ostal v spominu, ki nas bo spremljal v naših mislih. Kmalu spet, v maju, najlepšem mesecu, na Sv. Ano nad Ribnico in na Pokljuške planote…
Elica Pavlič
