PO POTI DVEH SLAPOV
Dva slapova in dva vrhova, vmes pa številni slapiči in tolmunčki, mostički,
prostrani gozdovi, razgledne planote, vasi s kmetijami, Kavbojska dežela ČOŽ.
Vse to in še kaj, me je navdušilo, da izberem to pot za društveni septembrski
pohod… Slikovita Pot dveh slapov, ki se začenja in končuje v Višnji Gori, katere
skrbnik je PD Polž Višnja gora, je gotovo eden lepših, manj znanih pohodnih
poti. Prehodili smo 17 km, po pretežno nezahtevnem terenu brez daljših in
strmejših vzponov in si vzeli čas za druženje in opazovanje ter fotografiranje
lepot narave.
Že jutro in dobra volja udeležencev, sta nakazovala, da bomo preživeli en lep ,
jesenski dan. Pridružili so se nam tudi prijatelji, Mateja Teropšič, ki še ni v
upokojenskih vrstah, s svojo mladostno energijo. Lahko rečemo, da je bilo to
tudi medgeneracijsko srečanje. S pohodom smo začeli in končali pri cerkvi Sv.
Tilna v Višnji gori. Do Dednega dola smo hodili po asfaltirani cesti. Že v vasi smo
začeli hoditi ob strugi potoka Višnjica, ki se polagoma čedalje bolj širi in jo ob
koncu vasi objame gozd. Po slabi uri hoje ob potoku, čez brvi nas kažipota ob
prvem slapu Višnjica usmerita na dve poti. Težja po lestvi, lažja okoli, ki se
kasneje združita. Šumenje vode z oddaljevanjem od njegovega izvira polagoma
potihne in se po širši gozdni cesti vzpnemo proti prvemu vrhu na poti Kuclju, ki
je s 748 metri najvišja točka pohoda in se nahaja v občini Grosuplje, sicer
hodimo po občini Ivančna Gorica. Na prostrani planoti je geodetski stolp, križ in
klopca ljubezni, ki ponuja pogled na Triglav z Julijci in na druge vrhove Karavank
in Kamniško-Savinjskih Alp na severozahodu, proti jugozahodu pa seže do
Snežnika. Bliže objame vasi pod hribom. Sledil je spust do vasi Gornje Brezovo
in bližnjo Kavbojsko deželo ČOŽ. V Kavbojski deželi prav vsak izmed
obiskovalcev najde kaj zanimivega zase. Medtem, ko se bodo otroci igrali, se
bodo lahko starši družili ob pikniku, se podali na sprehod, uživali v prijetnem
lokalu itd. Prijazen sprejem, odlična gostinska ponudba, čudovite stvaritve v
lesu, veliko zanimivega, od igral, glampinga, živali… v prelepi zeleni dolini. Vse to
in še več, nas je prepričalo, da se vrnemo in navdušimo otroke, vnuke,
prijatelje. Pot smo nadaljevali na razgledno Gradišče, kjer stoji križ, informativna tabla,
saj je bilo tu prazgodovinsko gradišče, kjer so kopali in talili
železovo rudo. Od vasi Vrh, po prijetni gozdni poti smo ob izviru potoka
Košce. Tukaj je svet povsem drugačen kot ob potoku Višnjica – kamenje in skale
so debelo obrasli z mahom, rastje je bujno. Ozka pot, ki se strmo spušča, ob
jeklenici, vodi do drugega 20 m slapa Košce, ki je tudi najvišji lehnjakov slap v
Sloveniji. Še zadnji del poti po makadamu, asfaltni cesti in že smo na izhodišču.
Preživeli smo dan, ki se je zapisal v zgodovino lepega.
Lepo je zapisala Mateja #Važno, da je veselo#, bi rekel moj oči. In za prmej je
bilo, danes v prav posebni, drugačni družbi penzionističnega pohodnega
društva Dolenjske Toplice…
Veselo in prijetno domače je za prmej res bilo po tej poti slapov.
Elica Pavlič
več fotografij Facebook Elica Pavlič
