PO POTI SPEČE LEPOTICE
Pohodna pot Speča lepotica je namenjena vsem, ki uživajo v naravi in ob tem občudujejo kulturno-zgodovinske lepote okolice. Ime je dobila po gradu Mirna,ki je med domačini znan kot »Speča lepotica«. Njegovi začetki segajo v konec enajstega stoletja. Grad je eden najstarejših dokumentiranih gradov v državi.
Grad Mirna, ki ga označujejo številna zgodovinska obdobja, je tališče romanskih, gotskih, renesančnih, baročnih slogovnih značilnosti in tako redek spomenik srednjeveške arhitekture v državi.
Druga svetovna vojna je nad grad Mirna prinesla temne oblake. Leta 1942 so ga namerno požgali in skoraj v celoti uničili. Leta 1965 pa je profesor dr. Marko Marin dobil dovoljenje za obnovo, ki jo je vodil in večinoma tudi sam financiral vse do svoje smrti. Stavba je od leta 1996 registrirana kot spomenik lokalnega pomena. Speča lepotica čaka na lastnika, ki bo zanjo skrbel kot pokojni prof.dr Marko Marin in se prebudila iz spanja…Imela sem srečo spoznati prof. dr Marina, ko je nastopal v vlogi turističnega vodnika po Parizu in že takrat pred mnogimi leti, povedal, da vse svoje prihranke in zaslužke vlaga v ta grad. Rezultati njegovega dela so izjemnega pomena in tudi pot, ki nas vodi po prelepi mirenski pokrajini, nas je privabila, da se z rdečo kartico, z vlakom , odpeljemo do Mirne. Vroči dnevi se vrstijo, šli smo v zgodnji jutranji uri, vendar udeležba temu primerna.
Še napol zaspani smo si privoščili jutranjo kavico in se podali na daljšo, 15 km dolgo pot. Nezahtevna pohodna pot vzame kar štiri ure, zahteva pa primerno obutev, priporočljive so tudi palice in nahrbtnik z okrepčilom. Vsak posameznik si lahko pot prilagodi in jo skrajša, saj gozdne poti nekajkrat prečkajo cesto. Pohodna pot Speča lepotica se začne pod cerkvijo sv. Janeza Krstnika v starem trškem jedru Mirne, nadaljuje mimo Bonovega mlina do ribnika pod gradom, od tam pa po dolini Vejarja mimo mesta, kjer je bil najden Alojzij Grozde, naprej mimo ostankov nekdanjega rudnika rjavega premoga v Gorenji vasi, prek Gorenjske Gore in razgledne točke Kremen v dolino reke Mirne, ki je del območja Natura 2000. Daljša pot nas je vodila na Selsko goro in naprej na Žunovec, kjer je tromeja občin Litija, Šentrupert in Mirna. V sami vasi Selo so zanimiva kmečka gospodarstva in poslopja, najstarejše je iz leta 1848 in cerkev Sv. Petra. Po počitku je sledil spust mimo neštetih domačij, malo po asfaltirani cesti, nato pa po čudoviti gozdni, senčni vse do Gradu. Bila sta dva višja vzpona, sicer razgibana označena pot, katere skrbnik je DU Mirna. Grad ni odprt za obiskovalce, čaka novega lastnika. Želimo si, da nadaljuje delo prof. dr. Marina in njegove lepote deli z nami. Mimo ribnika, kjer je ribič že lovil krape, še zadnji pogled na Spečo lepotico in odhiteli smo proti železniški postaji, z obveznim postankom v bližnji Gostilni na Obali, na obali reke Mirna, po osvežitev. Zgodaj popoldan smo bili že v senci domov z mislijo na Spečo lepotico sredi zelene pokrajine, ki privablja vedno več obiskovalcev.
Elica Pavlič
