IZREDNI POHODI
Prispevke lektorira Elica Pavlič
Plešivica nad Dvorom ( 594 m)
Ko pride hoja v navado, se zmenimo in gremo. Ker so dnevne temperatura visoke, je najboljše , da se odpravimo zgodaj zjutraj. Za nas to ni problem. Ob 6 h smo se 22.8. 2024 dobili na jutranji kavici v Piceriji Ravbar v Straži. Pa ni bila samo kavica, bilo je pecivo, rogljički, ..bili so novi obrazi udeležencev, predvsem pa nasmehi in dobra volja udeležencev.
Dvanajst udeležencev izrednega društvene pohoda je zagrizlo v hrib od Gorenjega polja, nad Gaberjem, Sotesko, do ceste, ki vodi iz Drenja. Dolina je bila v megli, prav zanimivi motivi za fotografe. Ker je bila podrast mokra, smo se povzpeli do lovskega doma po makadamski cesti. Sledil je daljši postanek ob klepetu in dobrotah iz nahrbtnika. Pogledi so bili posebni, čudoviti. Iz meglic so gledali vrhovi sosednjih gričkov in hribčkov. Poskrbeli smo tudi za duševno hrano. Podpredsednik našega društva ,Martin Šmid, nam je prebral dve pesmi Frana Milčinskega-Ježka in zanimivo kolumno iz priloge DELA, ki govori o pomenu olimpijskih iger v današnjem času. Dogovorili smo se, naj bi bile podobne vsebine del naših pohodov in srečanj.
Nadaljevali smo do konjeniškega doma in do oddajnika in nato po brezpotju, krožno prot vzletišču Sv,Peter, na gozdni kolovoz nad Gaberjem, v dolino. Enotni smo , da je Topliška dolina ena najlepših, ta zelena dolina ob Radeščici in Krki v objemu kočevskih gozdov in Ljubna na drugi strani.
Zaključek pa seveda ob pijači v Straži , kjer smo že napravili plan za naprej. Tako si upokojenci polepšamo vsakdanjike v skrbi za svoje zdravje, za boj proti demenci in raznim drugim težavam.
To, da gibanje vpliva na naš gibalni aparat, je precej razumljivo. Ampak tu se njegovi učinki sploh ne končajo. Ugotovili so, da zmanjšuje pojavnost kroničnih vnetij, ki so kriva za številne zdravstvene zaplete, od srčno-žilnih in nevro degenerativnih bolezni do sladkorne in določenih oblik raka. Gibanje zmanjšuje nealkoholno zamaščenost jeter, povečuje zmožnost možganov, da se bolje učimo, bolje počutimo, in zmanjšuje verjetnost za razvoj demence. Vsi ti in še drugi učinki pa so žal še vedno nekoliko zaviti v tančice naše nevednosti, površnosti in odlašanja.
Preberite in se zamislite, ugotovili boste, da si je treba vzeti čas za to vrstno rekreacijo, ki je poceni, dostopna in je naložba vase. Vabljeni, pridružite se!
Elica
Več fotografij Facebook Elica Pavlič
IŠČEMO SENCO NA DOLENJSKIH HRIBČKIH
En vročinski val mine, že napovedujejo novega. Mi pa vztrajni pohodniki, ki ne moremo dan za dnem počivati v senci doma, izbiramo malo višje dolenjske hribčke. Nanje se odpravimo v zgodnjih urah, da smo kmalu doma. Tudi v torek, 13. 8. 2024, se je 12 pohodnikov udeležilo društvenega pohoda na Pogorelec. Vedno sta dve poti in tudi tokrat je večina šla od Polharskega doma, manjšina pa od GG v Podturnu. Pot nas je segrela in vsem je prijala nižja temperatura na vrhu. Ob veselem klepetu, dobrotah iz nahrbtnika, pogledih v dolino in seveda obveznem fotografiranju, je čas hitro tekel. Vrniti se je bilo treba v dolino, kjer je bilo kot v kotlu. Pohod smo zaključili s pijačo v Podturnu in naredili načrt za naprej.
Dobimo se v četrtek, 22.8.2024, ob 6 uri v Piceriji Ravbar v Straži. Gremo iz Gorenjega Polja na Plešivico. Hodili bomo v senci gozda, si privoščili postanek pri lovski koči in seveda naredili plan za naprej. Vabljeni! Nabiramo kondicijo za Veliki vrh….
Elica
Več fotografij Facebook Elica Pavlič
Rana ura, zlata ura
Teden je hitro okoli in spet smo šli, na Mirno goro, na katero je več pristopov. Že velikokrat, tudi tokrat iz Blatnika. Pohodov ni nikoli preveč. Udeleženci vemo, da pohodi niso zgolj oblika rekreacije, so hrana za dušo. Vemo, kaj pomeni zgodaj vstati, zagristi strmo v hrib in občutiti nepopisno srečo ob osvojenem vrhu. To je enkratni občutek, ki ga poplačajo pogledi v dolino, na sosednje hribe in hribčke. To je tudi pogled iz klopce ljubezni na Mirni gori, pogled v neskončnost, ko pozabiš na vse in samo uživaš, napolnjen z novo energijo, ki te dela srečnejšega, mlajšega.. In ravno zato nas vedno pogosteje vleče v planinski raj, v neokrnjeno naravo, kjer prisluhnemo pticam in občudujemo rožice vseh barv.
Po označeni poti PZS smo se iz lepo urejenega parkirišča v Blatniku, odpravili po senčnih, gozdnih poteh. Preko Škrilja , po eni zame najlepših poti, do strmega pristopa na Mirno goro. Kmalu smo dosegli vrh. Občudovali smo jerebike in seveda okolico doma, ki je eden najbolj urejenih. Čudovite rožice vseh barv, mizice v senci senčnikov, ležalniki, klopca ljubezni za poglede. Vse za uživanje na vrhu, predvsem pa tudi odlična gostinska ponudba kuhinje Jožice Šavor. Njene palačinke so vrhunske..
Presenetili so nas naši kolesarji, ki so se nam pridružili v veselem klepetu in načrtovanju novih dogodkov, dogodkov primernih širšemu krogu udeležencev.
Vrniti se je bilo treba v dolino, saj vročina v teh dneh ne popušča. Mirna gora, nasvidenje, nazaj še pridemo.
Še prej pa naslednji teden, v torek 13.8.2024 na Pogorelec. Dobimo se pri GG v Podturnu, ob 7 uri.
Elica Pavlič
Več fotografij Facebook Elica Pavlič
Na piramido sredi gozda
»PRITI SKUPAJ JE ZAČETEK,
OSTATI SKUPAJ JE NAPREDEK.
DELATI SKUPAJ JE USPEH« ( to je vodilo Celiac Slovenija- društvo bolnikov s celiakijo)
Te lepe misli, ki sem jih prebrala že zjutraj, so se me dotaknile. Saj tako je v življenju, skupaj je lažje, lepše in zmoremo.
Tudi z našimi pohodi je tako, poleg rednih, se združujemo na izrednih in prišlo je v navado. Vsak član društva , pa tudi ostali ljubitelji hoje, druženja in narave, se lahko pridružijo. V teh vročih dneh, se odpravimo v zgodnjih urah in lahko rečem, da potem lažje presedimo pred tv ekrani in navijamo za naše športnike v Parizu.
1.8.2024 se nas je 15 pohodnikov odpravili na Makute, z namenov, da naredimo krožno pot. Pot nas je vodila malo po asfaltnih poteh, predvsem pa po senčnih gozdnih, primernih za ta vroči dan. V Starem Ljubnu smo se povzpeli po strmi poti, ki vodi iz Birčne strani, do cerkvice Sv. Vida, ki je na meji treh občin. Nadaljevali smo po grebenski poti, ki je sicer precej zaraščena, saj nima skrbnika. Gozd se zarašča in kmalu ne bo več pogleda na novomeško kotlino, vse do Lisce, Kuma… Od tu vodi lažja , gozdna pot do najvišjega vrha Ljubna. Povzpeli smo se na kup kamenja, ki mu rečejo piramida in se fotografirali za arhiv. Domačini poznajo bližnjice od tu do Drganjih sel. Vendar mi smo šli hodit in po daljši poti prišli iz gozda na cesto, deloma makadamsko, ki vodi ob gozdu. Sledil je postanek z okrepčilom pri prijatelju in polepšal dan. Težko, a zapustiti je bilo treba prijetno senco ob mizici pogrni se in se vrniti na izhodišče. Nešteto poti je po Drganjih selih, vendar nekaterim še neznane. Po 13 km hoje smo se vrnili na izhodišče, se osvežili na Makutah, kjer so se pridružili še trije člani s predsednico društva. Naredili smo plan za naprej. Seveda pa poskrbeli tudi za duhovno hrano in prebrali nekaj pesmi. Verjetno bi jih več, a zbirali so se oblaki, ki so nakazovali padavine. Dogovorili smo se, da bomo po etapah prehodili Trdinovo pot. Sestavili smo tričlansko ekipo, ki bo to pripravila in predhodno prehodila posamezne etape.
Še prej pa vabljeni , da se 8.8.2024 pripeljete ob 6 uri do Florjana v Podturnu, gremo na Mirno goro iz Blatnika.
Pohodniški pozdrav! Ponosna na ekipo, ki ji nič ne more do živega, skupaj zmoremo!
Elica Pavlič
Več fotografij Facebook Elica Pavlič
S pravim tempom so cilji doseženi
Ko te potreba hoje in vse kar sodi zraven, zasvoji, ti ni potrebno večkrat ponoviti, a greš z nami. Res je, da so prioritete take in drugačne in imajo nekatere prednost. Upokojenci pa smo vedno zelo zasedeni, kar več stvari bi radi opravili hkrati. Če se le da, kakšno zadevo odložimo in si rezervirajmo en dan v tednu za hojo, za prijatelje. Pesem pravi, za prijatelje si je treba čas vzet. Vedeti je treba, da to delamo predvsem zase, to je naložba, ki si jo lahko vsak privošči. Potrebni so le pohodni čevlji, palice in nahrbtnik dobre volje.
In ravno zato, pa ker nas je kar nekaj podobno mislečih, naredimo še kakšen izredni pohod. Tako je bilo tudi 25.7.2024. Zbrali smo se že ob 6h v Črmošnjicah. Izbrana trasa je v glavnem potekala po gozdnih, senčnih poteh, primernih za ta letni čas. Divji potok, eden od dolenjskih biserov, navduši vedno prav vsakega pohodnika. Nekateri so bili prvič na tem koncu. Prelepa učna pot, ob potoku, ki tvori lehnjakove slapove, polna zanimivosti in prelepega rastja, je primerna za vse generacije. Po označeni poti PZS smo se dvignili na Ašelce, kjer so ostanki kočevarske vasi. Malo po makadamski cesti in strmo do Razglednih sten, kjer je planinska skupina Tempo uredila, krasno razgledno točko, s klopicani, križem, ki oznanja vrh. Pogledi segajo vse do KSA, v dolino na Srednjo vas, do Soteske in seveda na prostrane kočevske gozdove, s Škriljem in Mirno goro v ozadju. Privoščili smo si postanek, tako prijetno je bilo tam gor, a še kar nekaj smo nameravali prehoditi. Spust je sledil do Gabra, po lepi poti obdani z ileksom. Pomladi je tu polno cvetja. Sicer vsak letni čas prinese lepote, ki se jim je težko odreči. Gledati je potrebno pod noge, a kdor vidi lepote, se ozre tudi okoli. K sreči medveda še nismo srečali. Ko prispemo do kamnoloma, prečkamo regionalno cesto in že smo v Brezovici. Mimo ruševin kočevarske cerkve, smo se po označeni poti spustili do izvira Divjega potoka. Tu je krasen prostor za počitek, v hladu gozda in izvira. Od tu pa do Srednje vasi smo hodili po gozdu. Vas je zelo lepo urejena. Naredili smo krožno pot, dolgo 14 km in se vrnili na izhodišče.
Zaključku z osvežilno pijačo in kavico se odreče malokdo. In na koncu vsi veseli, pa smo osvojili spet en hribček. Se vidimo v četrtek, ne pozabite se prijaviti….
Elica Pavlič
Več fotografij Facebook Elica Pavlič
HLAJENJE NA POGORELCU 18.7.2024
Vroči poletni dnevi se vrstijo, vendar gibanje in druženje potrebujemo. Za pohode izbiramo bližnje vrhove in začenjamo s pohodi v zgodnjih jutranjih urah. Po Mirni gori, Sv. Petru in Gorjancih se je manjša skupina, nas sedem , iz Podhoste odpravila na Pogorelec. Po dveh urah v hladu gozda, smo dosegli vzletišče jadralnih padalcev. Temperature so bile precej nižje. Hladilo nas je, zakurili bi in spekli klobase, a je pihalo in požari se spet pojavljajo. Še bi ostali, a ko se spuščaš v dolino se čuti soparina. Druženje na zaključku s pijačo in dogovorom za naslednje druženje s pohodom se je končalo v Meniški vasi.
25.7.2024 se dobimo na izrednem pohodu. Dobimo se ob 6h v Črmošnjicah in naredimo lepo krožno pot Divji potok-Ašelice-Razgledne stene-Gaber-Brezovica-izvir Divjega potoka-Srednja vas- Črmošnjice.
Lepo vabljeni, vedno se imamo lepo!
23.7.2024 je planirani društveni pohod z vlakom na Mirno po Poti speče lepotice. Ura odhoda je premaknjena na 5.03h. V primeru padavin, bomo prestavili. Prijavite se.
Elica
Več fotografij Facebook Elica Pavlič