POPOLDANSKA EKSKURZIJA PO SUHI KRAJINI
Odločitev društva upokojencev, da se v tem vročem, dolgem poletju odpravimo na popoldansko ekskurzijo, je padla na plodna tla. Na parkirišču v Dolenjskih Toplicah se 05.09.2024 zbralo kar oseminpetdeset članov.
Iz Dolenjskih Toplic smo se odpeljali v zgodnjih popoldanskih urah. Pot nas je peljala ob najdaljši, 94 km dolgi dolenjski lepotici, reki Krki. Naš cilj je bil njen izvir pod Krško jamo blizu vasi Gradiček.
A najprej je sledil postanek na Dvoru, kjer smo si ogledali Železo-livarski muzej in galerijo in slišali veliko zanimivega o zgodovini livarstva in začetkih železarstva na Dvoru. Presenečeni smo bili nad razstavljenimi izdelki, izvornimi ulitki in ostanki železarne iz časa kneza Auersperga. Železarna stoji tik ob cesti, kjer se dnevno vozimo, pa verjetno nas je bilo kar nekaj, ki tega ogromnega kompleksa še nismo obiskali. V 19. stoletju je bila eden največjih industrijskih obratov na Slovenskem in je zaposlovala več kot petsto delavcev. Na Dvoru so tako izdelovali različne železne predmete od žebljev, kotlov, litoželeznih izdelkov, ulitkov, ki so jih tudi izvažali. Med drugim so v tej železarni izdelali 50 t težko konstrukcijo za sedanji Hradeckega most v Ljubljani, pa litoželezni vodnjak, ki stoji na trgu v Žužemberku in še bi lahko naštevali. Tudi litoželezni likalniki, ki so seveda svojo funkcijo zgubili, bi se še lahko našli v kaki stari kmečki hiši.
Nadaljevali smo pot ob Krki, slišali nekaj o njenih značilnih lehnjakovih pragovih, brzicah in tolmunih, kjer se zadržujejo največje ribe. Izvedeli smo, da je sulec Kralj voda, pa da so v reki Krki orjaški somi. Leta 2017 je v reki Krki ujet som meril 178 cm in tehtal 33 kg. Seveda pa so za Krko značilne potočne postrvi, predvsem v zgornjem toku, ko je še hitra in deroča, v spodnjem toku, ko se reka umiri, pa so med ribiči priljubljene ščuke.
Od parkirišča do samega izvira Krke smo se sprehodili skozi vas Gradiček, se spomnili nekaj objektov iz slovenske nadaljevanke »Reka ljubezni« , občudovali zasajeno njivo z ajdo z belimi cvetki in prišli do izvira, ki pa ima v tem sušnem obdobju zelo malo vode. Čakal nas je vodnik Primož.
Fascinanten je bil sprehod po kraški jami, prijeten občutek med kapniki, netopirji kot da si nekje globoko pod zemljo, pa čeprav je dolga le dobrih 200 m. Ob povratku smo se ustavili v cerkvi v vasi Krka, kjer nam je župnik na kratko podal zgodovino teh krajev in same cerkve in se počasi odpeljali proti gostišču, kjer so nas razvajali z odlično večerjo.
Kar nekaj je bilo nenačrtovanih dogodkov v našem popoldnevu, med njimi tudi obisk in pozdrav predsednice, ki se nam je pridružila proti koncu popoldneva. Prijetno je videti zadovoljne udeležence in prav takšni so bili , lahko rečem, vsi, na našem četrtkovem popoldanskem druženju. In to nam daje zagon za naprej.
Martina Klobučar
Več fotografij Facebook Martina Klobučar
