POPOTOVANJE V KRAJE ZOFKE KVEDER
Petek, 16. oktobra, smo članice Bralnega kluba izkoristile za poglobljeno spoznavanje Zofke Kveder. Odpravile smo se po sledeh njenega življenja in ustvarjanja.
Letos, 21. novembra, mineva sto let od smrti Zofke Kveder (1878 -1926), pisateljice, prevajalke, urednice, ene prvih bork za ženske pravice in matere treh hčera. Mladostna leta je preživljala v vaseh Loškega Potoka, zato je bil glavni cilj našega izleta vas Hrib, kjer je urejena spominska razstava na prostem, posvečena njenemu življenju in delu. Letos so v njen spomin v teh krajih uredili tudi tematsko kolesarsko pot (71 km) poimenovana Biciklistinja.
Postanek v Ribnici
Najprej smo se ustavili v Ribnici. Pod strokovnim vodstvom smo izvedeli veliko o pestri zgodovini Ribnice in ribniškem gradu (od gradu so danes ohranjeni samo temelji). Na mestu nekdanjega gradu je danes urejen park, s spominskimi obeležji pomembnih oseb in dogodkov iz zgodovine Ribnice in okolice.
V grajskem stolpu smo si ogledali razstavo o čarovništvu na slovenskem. Temačni časi naše zgodovine, zaznamovani z preganjanjem »drugačnih« in vraževerjem! V bližini stoji sodobno urejen muzej suhe robe in lončarstva z rokodelskim centrom, ki predstavlja bogato tradicijo ribniške obrti. Trgovski patent je Ribnica dobila leta 1492 (patent je omogočal pravico prostega (neobdavčenega) trgovanja z blagom- suha roba – po celotnem cesarstvu)! Zbirka je resnično vredno ogleda.
Posebno mesto v zgodovini Ribnice ima tudi cerkev Sv. Štefana ( zapisi o prvotni zgradbi jo umeščajo v obdobje okrog leta 1000, ko naj bi bil sočasno zgrajen tudi grad). Zanimivost: ob koncu druge svetovne vojne, aprila 1945, sta bila v bombardiranju močno poškodovana oba zvonika, zgorela je tudi streha. Povojna sanacija zvonikov je potekala po načrtih arhitektka Jožefa Plečnika. Domnevajo, da je to eno zadnjih arhitektovih del. Po Plečnikovi smrti leta 1957, je pri postavitvi vrhov cerkvenih zvonikov sodelovala njegova učenka Erna Tomšič. Zvonika sta bila dokončana leta 1960.
Po sledeh Zofke Kveder v Loškem Potoku
Iz Ribnice, preko Sodražice po strmih ovinkih, smo prispeli v vas Hrib. Loški Potok tvori šest vasi – Hrib je vas, ena izmed šestih. Tam nas je prijazno sprejela ga. Bogdana Mohar, naša gostiteljica, odlična poznavalka Zofke Kveder, ki je skupaj z možem soavtorica razstave na prostem. S svojo razlago nas je popeljala v čase pred več kot stoletje v preteklost. Življenje v teh krajih, tako kot tudi drugje po podeželju, je pustilo svoj pečat na ljudeh. Bili so vajeni trdega dela, skromnega plačila, revščine, mnogokrat je bil v družinah prisoten alkohol in nasilje.
Zgodbe iz življenja, ki so jih pripovedovali tamkajšnji ljudje, kot tudi težke razmere odraščanja v lastni družini, so se globoko vtisnile v spomin takrat mladega dekleta. Te izkušnje so pozneje postale pomemben vir njenega literarna dela.
Zofka Kveder v svojih esejih, črticah in romanih opozarja na težko življenje v časih na prelomu stoletja, z posebnim poudarkom na težak položaj žensk v tedanji patriarhalni družbi.
Že od zgodnjega otroštva so bile deklice bolj obremenjene z gospodinjskim in drugim fizičnim delom, kot njihovi bratje. Ta neenakost se je nadaljevala skozi vse življenje. Ženske v tedanji družbi so bile ekonomsko in družbeno odvisne od moških. Okolica je od njih pričakovala popolno poslušnost, podrejenost in skrb za družino.
Zofka Kveder je v svojih delih opozarjala na dvojna družbena merila. Vedenje, ki je bilo za ženske nesprejemljivo ali celo prepovedano, je bilo pri moških pogosto povsem sprejemljivo. Opozarjala je na neenakost med spoloma in poudarjala pomen finančne neodvisnosti od moškega. Brez finančne neodvisnosti ostaja tudi osebna svoboda močno omejena. Emancipacije žensk ni mogoče ločiti od boja proti ekonomski neenakosti.
Pomemben del njenega razmišljanja je tudi prepričanje, da mora imeti ženska pravico in možnost sama odločati o svojem telesu. To je vprašanje, ki tudi danes, sto let po njeni smrti, ostajaj aktualno. Še vedno smo priča prizadevanjem posameznih političnih in družbenih skupin ter institucij, da bi odločanje o ženskem telesu podrejale svojim pogledom in interesom.
Zofka Kveder je večino svojih literarnih del napisala v Pragi in nato v Zagrebu, kjer je tudi preživela velik del življenja in kjer je pokopana.
Ob stoletnici njene smrti, bo novembra v Anton Podbevšek Teater (APT) Novo mesto, (12., 21., 23. – 27. 11. – skupaj 7 predstav) na ogled gledališka predstave Zofka K. , v režiji Eva Mahkovic. Vabljeni
Zahvaljujem se PGD Podturn, gospodu Matjažu Finku, ki nam je tudi tokrat prijazno pomagal z vozilom. Imele smo najboljšega šoferja. Hvala Štefan. Posebna zahvala gre gospe Bogdani Mohar za vodenje po razstavi in hvala predsednici DU Loški Potok, gospe Marija Turk za prijazen sprejem, pogostitev in klepet. In seveda hvala vsem udeleženkam Bralnega kluba za branje, zanimive pogovore in prijetno druženje.
Erna Gorše Biček
