SKOZI BARJANSKI MOZAIK V PRAZGODOVINO
Veliko smo že prehodili, si ogledali, lepote okoli doma in širše po Sloveniji, a se najdejo nove poti,večini še nepoznane. Ljubljansko barje, zaščiteni naravni rezervat, razgrinja pestrost barjanskih živalskih in rastlinskih vrst in ponuja panoramo, ki so jo opazovali že koliščarji, ki so tu živeli pred več kot 6000 leti. Ravno zato in zaradi doline Drage, ki jo zaznamujeta ta dve jezeri in pet ribnikov, je bila to izbira pohodniškega društvena izleta. Napolnili smo avtobus in se v sončnem, mrzlem jutru odpeljali proti Igu. Po kavici v Kavarni Studenec , do Hiše Morostig v bližini, hiše narave in kolišč, kjer so nas pričakovali. Pred hišo mogočna replika Glinenega idola iz žgane gline, pritegne pozornost obiskovalcev. Original ene izmed neštetih najdb raziskovalcev, ki so začeli z izkopavanjem že leta 1875, se nahaja v Narodnem muzeju v Ljubljani. Karel Dežman, kustos kranjskega deželnega muzeja ima pomembno vlogo v tem času.
Zgodba o raziskovanju se začne v Hiši in nadaljujejo po zanimivi tematski poti, ki razgrinja bogastvo rastlinskega in živalskega sveta obdanega s čudovito kuliso neskončnih travnikov z zasneženimi Alpami v ozadju. Hiša Morostig ponuja edinstven vpogled v fascinanten prazgodovinski svet koliščarskih naselij, ki so obkrožala Alpe in so od leta 2011 na UNESCO-vem seznamu svetovne dediščine in so kulturni spomenik državnega pomena. Razdelili smo se v dve skupini in se v spremstvu vodičev odpravili najprej po tematski poti do kolišč v naravni velikosti, kjer smo doživeli čas koliščarjev. Na sotočju Iščice in Želimjščice , na manjšem jezeru, stojijo tri avtentične kolibe na kolih s prikazom dela koliščarjev. Zgrajene so iz šibja, ometane z glino in pokrite s slamo. V kolibah so predstavljene koliščarske dejavnosti, lončarstvo, tkalstvo, metalurgija, prehrana…Razstava poudarja odnos med človekom in njegovim naravnim okoljem ter odraža prilagajanje spreminjajočemu okolju v močvirjih. Ob kolišču smo opazili čudovite cvetove močvirskega tulipana. Lep sprehod do kolišč in nazaj do Hiše, v kateri spoznamo bogato izobraževalno izkušnjo, ki združuje arheologijo, zgodovino in kulturo. Obisk omogoča, da se vrnemo v preteklost ter raziščemo podrobnosti edinstvene arheološke dobe z interaktivnimi eksponati, izobraževalnimi prikazi in poglobljenimi izkušnjami.
Prijateljica, članica PD Šmarna gora, novopečena vodička po poteh narave in kolišč, Milena Parteli, nam je bila v pomoč z različnimi informacijami. Ogledne ture ni bilo, a je vse potekalo tekoče. Zapeljali smo se do industrijske cone na Ig. Nadaljevali smo po makadamski poti v objemu gozda, ki se prebuja v čudovitih zelenih odtenkih. Ob pogledu na jezera Rakovnik in Špilgut, do lovskega doma in po dolini ribnikov, ki so nastali v 18. Stoletju v nekdanjih glinokopih. Nad ribniki vodi označena gozdna pot z informativnimi panoji in označbami različnih vrst drevja. Odločili smo se za ravninsko do Zadnjega jezera , s povratkom po isti poti.
Prehodili smo kar 12 km in postanek v Piceriji in gostilni Mars je bil dobrodošel. Prekrasen ambient, prijazno osebje in odlična ponudba je bila pika na i. Poudariti moram, da smo prilagodili dolžino poti tudi udeležencem, ki težje hodijo.
Na povratku čez Črno vas, smo si ogledali eno od del svetovno znanega arhitekta Jožeta Plečnika, cerkev Sv. Mihaela. Leta 2021 je bila dodana na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka. Vrnili smo se domov z globjim razumevanjem slovenske starodavne dediščine in na novo odprtim spoštovanjem povezave med človeško zgodovino in naravnim okoljem.
Elica Pavlič
