SONČEN DAN NA RAŠICI
Za nami je najlepši dan tega tedna. To je bil dan, ko so bili dani vsi pogoji za izpeljavo planinskega izleta DU Dolenjske Toplice, na Rašico ( Vrh Staneta Kosca) , visok 641 m, ki se nahaja S od Ljubljane nad Rašico in Dobeno. Na železniški postaji v Novem mestu, se je zbrala velika skupina ljubiteljev hoje, druženja. Našemu povabilu se je odzvala skupina pohodnikov DU Mirna peč pod vodstvom predsednice Majde Zagorc, ki se nam je pridružila v Mirni peči. Na železniški postaji v Ljubljani nas je pričakal naš prijatelj Roman Šuštaršič, da nas vodi po njegovih poteh, ki jih prehodi in prekolesari neštetokrat. Hribi okoli Ljubljane so za Ljubljančane pravi fitnes v naravi. So lepi, razgledni, blizu doma, nudijo nešteto možnosti za rekreacijo. Večina udeležencev se je prvič odpravila po teh razgibanih stezah, kolovozih in makadamskih cestah v zavetju gozdov na vrh, kjer se iz razglednega stolpa ponujajo pogledi na osrednjo Slovenijo, na Kamniško savinjske Alpe, Škofjeloško hribovje.. Do Črnuč smo se odpeljali z lokalnim mestnim prometom številka 6, do postaje Rogovilec.
Začetek označene planinske poti na Rašico je pri planinskem kažipotu na križišču Dunajske in Gameljske ceste. Ta nas povede ob Gameljski cesti do roba gozdnega pobočja. Držali smo se označene planinske poti po valujočem svetu, ki se pretežno blago vzpenja in spušča, prepreden s številnimi potmi in uživali v spokojnosti gozda. Skupina se je držala skupaj, s krajšimi postanki , tudi ob spomeniku Ceneta Štuparja. Bil je novinar, partizan, ubit leta 1944. Čez vas Rašico smo nadaljevali strmo v hrib in kmalu dosegli vrh, kjer smo si v Planinskem domu Rašiške čete, z dobro gostinsko ponudbo, vzeli čas za počitek in prijetno druženje.
Povratek je sledil po daljši poti , čez vas Rašica, po Sračji dolini, ki se nahaja ob Črnušnici . Dolina ima z zakonom status naravne lepote, tu je habitat neštetim rastlinskim in živalskim vrstam( praproti, ptice, metulji,kačji pastirji…) Je tudi pomembno območje vodnih virov. Poglede je pritegnila farma jelenjadi. V nekdanjih časih je bilo v dolini veliko srak, zato se dolina imenuje Sračja dolina. V vasi so kmetovali in okrog vasi so bila polja. Na navpičnih stenah nad vasjo so gnezdile vrane. V starejših dokumentih se je vas imenovala Vranšica. Ljudski glas je to počasi spremenil v Rašíco.
Dan smo začeli v soncu, končali preden se je znočilo. Kot naročen je prišel avtobus mestnega prometa in nas odpeljal v center Ljubljane. Pomahali smo Rašici, Ljubljani, Romanu v slovo. Kmalu spet pridemo, saj moramo še na Katarino, Jakob…Prehodili smo 16,8 km, bili prvič, a gotovo ne zadnjič na Rašici!
Elica Pavlič
