V PRAVLJIČNEM CELJU
Topliški upokojenci smo v letu 2024 kar osemkrat potovali z vlakom. Bili smo v Trstu, Kranju, v Predsedniški palači v Ljubljani, na Dnevih medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču, pa na Brdu pri Kranju, Sežani in Brežicah. Za zaključek naših potovanj smo izbrali 30. december in pravljično Celje.
In res je bilo pravljično. Vodička Maja, ki jo poznamo že s prejšnjih obiskov Celja, nas je pričakala in pozdravila na začetku mestnega jedra. Odpeljala nas je v prostore Turistično informativnega centra. V TIC-u smo si ogledali paviljon za prezentacijo arheologije iz časov antične Celeje. Presenetila nas je s pogostitvijo, nazdravili smo in zapeli. V nadaljevanju nas je peljala na ogled jaslic, pa do zgodovinske Kvartirne hiše z letnico 1573, s spomenikom Alfreda Nobela pred vhodom, do Knežjega dvorca , nekdanje graščine Celjskih grofov v starem delu Celja. Tu smo se ji z majhno pozornostjo zahvalili in se poslovili. Ravno prav se je stemnilo, ko smo se razkropili po mestu. Uživali smo v pravljični čarobnosti na vsakem koraku, si napolnili naše »učke« in srca z barvito svetlobo, se pogreli s kuhančkom in privoščili nekaj tudi našim želodčkom.
Vračali smo se v večernih urah z mednarodnim vlakom, ki pa ni bil kar nekaj. Dolga kompozicija kot še nikoli, zaseden do zadnjega sedeža in kar dva Božička sta se sprehajala med potniki. Luštno je bilo. Ni lepšega kot videti nasmejane obraze.
Skrivnost srečnega življenja je hvaležnost za vse kar imamo, in tudi to, da lahko gremo in se družimo s prijatelji. Zato se že spogledujemo in sprašujemo kam bomo spet šli. Ja, dobrodošli na našem prvem vlaku v novem letu, ki nas bo odpeljal v Opatijo.
Naj bo srečno, zdravo, lepih trenutkov polno leto 2025
Zapisala: Martina Klobučar
Lektor: Slavica Strajnar
