
Z VLAKOM V ŠKOFJI LOKI
Čas je neizprosen, hitro beži tudi nam upokojencem. Prva polovica leta je tako za nami. V tem času smo se z vlakom obiskali kar šest slovenskih mest. Zadnje med njimi je bila Škofja Loka. Spet se je zbrala lepa skupina, šestinštiridesetih upokojencev topliške doline, v krasnem poletnem jutru, na železniški postaji v Novem mestu. Naša potovanja z vlakom so postala že prava rutina. Prijetna druženja, smeh in dobra volja nikoli ne manjkata in včasih smo kar prehitro v Ljubljani. Prestop na drug peron, dvajset minut vožnje in že smo izstopili na železniški postaji v Škofji Loki. V center mesta, slabe štiri kilometre iz postaje, so se nekateri odpeljali z lokalnim busom, večina pa je šla peš. Vseskozi nas je spremljal Lubnik, najvzhodnejši vrh v nizu vrhov Škofjeloškega hribovja.
Pričakala nas je prijazna vodička Silva. Obvezna osvežitev in kavica, potem pa na naše potovanje po Loki, kot pravijo škofjeločani. Sprehodili smo se mimo spomenika Agate in Jurija iz Tavčarjeve Visoške kronike na vrh Name s krasnim pogledom na Loški grad, Kapucinsko, Nunsko in Šentjakobsko cerkev. Nadaljevali smo do Kapucinske cerkve in se seznanili z Škofjeloškim pasijonom. Preko kamnitega Kapucinskega mosta in skozi Selška vrata smo se povzpeli do vhoda v Nunsko cerkev, kjer nam je vodička povedala zanimive zgodbe in o vlogah nun v takratnem času.
Nadaljevali smo do Homanove vile in se osvežili pri Mestnem vodnjaku s pitno vodo. Na tem mestu nam je vodička pripravila prijetno presenečenje. Spekla je škofjeloške srčke in nas postregla z domačim sokom rdeče pese in korenčka. Bilo je slastno in prav prijalo je v vročem dnevu, ki se je že prevesil v popoldan. Še obisk Šentjakobske cerkve, kjer so vidne tudi Plečnikove umetnine, potem pa obisk Mestne hiše z zanimivim notranjim dvoriščem in arkadami. Mimo Kužnega znamenja smo prišli na Trg pod Gradom in se povzeli na ta mogočni grad, se sprehodili po lipovem drevoredu in si ogledali še muzej na prostem s Škoparjevo leseno hišo. Ob povratku čez Grajski hrib so bili lepo vidne Karavanke in štrleči vršaci z Grintovcem na čelu.
Vodička nas je pripeljala še do gostišča, kjer smo si privoščili malico. Zahvalili smo se ji za odlično vodenje in ji podarili »topliško frajlo«, delo naših ustvarjalk. Potem pa z lokalnim busom nazaj na železniško postajo. Nismo dolgo čakali, ko se je pripeljal modri vlak. V Ljubljani pa prestop za Novo mesto.
Dan preživet v Škofji Loki je bil vroč, a ostal nam bo v lepem spominu, po ohranjenih srednjeveških zgradbah, z neskončno zgodbami o takratnem življenju, ne nazadnje pa tudi po Cvetju v jeseni, romanu Ivana Tavčarja, po katerem je bil posnet vsem znan, legendarni slovenski film.
Naslednji vlak nas bo čakal v septembru. Kam nas bo peljal, pa naj ostane skrivnost. Ob tej priliki še zahvala vsakemu posebej, ki s svojo energijo polepša naša druženja. Želim vam lepo poletje.
Martina Klobučar



En komentar
slavka krakow
UDELEŽENCEV NA IZLETU V ŠKOFJO LOKO JE BILO 46.
PREŽIVELI SMO ČUDOVITI DAN.
TUDI JAZ VAM ŽELIM LEP DOPUST.
SLAVKA KRAKOW