ZAPUSTIL NAS JE NAŠ DOLGOLETNI PREDSEDNIK DRUŠTVA JOŽE BUČAR

Društvo upokojencev Dolenjske Toplice

ZAPUSTIL NAS JE JOŽE BUČAR

Slovo od starega leta je bilo za nami in novoletne lučke, ki s svojim sijajem napovedujejo nov začetek leta, so v prvih dneh po novem letu pričele druga za drugo ugašati. Z njimi pa je ugasnilo 5.januarja tudi življenje Topličana Jožeta Bučarja.

Jože se je rodil v Toplicah očetu Antonu Bučarju in mami Jožefi, ki smo jo domačini klicali »teta Zefa«. Oče je bil mlinar in žagar, mati pa mu je ob gospodinjstvu pomagala pri delu. Imela sta štiri otroke – tri dečke in deklico, ki je utonila v Sušici.

Ob začetku vojne je bil Jože star 7 let. Očeta so Italijani med prvimi odpeljali na Rab, od tu pa v nemško koncentracijsko taborišče Buchenwald, kjer je življenje končal v peči, v kateri  so nacisti sežigali nesrečne nič krive ljudi. Jožetova mama je postala mlinarica ob treh majhnih sinovih. V času NOB so pri mletju žita pomagali partizani mlinarji in ostareli mlinar Virant z Gorenjega Gradišča. Starejši Jožetov brat Tone je že pomagal partizanom in velikokrat na te naloge s seboj jemal tudi Jožeta. Prijateljstvo med Jožetom in predstavniki prve VDV brigade je še iz tistih časov postalo trajno.

Star komaj 16 let je odšel v Ljubljano, kjer se je izučil za finomehanika in zaposlil v tovarni pisalnih strojev v Savljah, leta 1976 pa je diplomiral na Višji upravni šoli. Bil predsednik izvršnega sveta občine Bežigrad, podpredsednik republiških sindikatov, ter prisilni upravitelj tovarne Igo, zadnje njegovo delovno mesto pa je bilo na Rudniku kot direktor Kovinoservisa.

Družino si je ustvaril, ko je preko službe spoznal ženo Zalko. V zakonu sta se jima rodila sin in hčerka, zdaj pa so ju razveseljevale vnukinje. Jože je imel rad Toplice, zato si je začel tu graditi hišo in se takoj, ko se je upokojil, vrnil med nas.

Bil je deloven človek. Večkrat je dejal: »Dokler bom delal, bom živel …« in je delal in to veliko delal. Urejal je okolico hiše, postavil gospodarsko poslopje, gojil kure in race, zasadil sadno drevje in prideloval zelenjavo. Poleg Toplic je imel rad tudi Belo krajino, kjer je postavil vikend in zasadi južno sadje. Seveda mu je to uspelo ob pomoči žene in otrok.

Vse življenje je tudi politično deloval. V pokoju je postal predsednik društva upokojencev Dolenjske Toplice. Delo je opravljal 13 let in društvo je pod njegovim vodstvom ponovno zaživelo. Organiziral je čistilne akcije, ustanovil literarno skupino, organiziral izlete, novoletna srečanja. Zaživelo je strelsko društvo in soustvarjal je srečanja dolenjskih in belokranjskih upokojencev. Za svoje delo je prejel več najvišjih priznanj društva upokojencev Dolenjske Toplice in Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine, ter Veliko plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije.

Bil je pobudnik ustanovitve Mladih partizanov in nekaj časa njihov predsednik. Ob ustanovitvi je skupina štela kar nekaj čez 100 članov iz naše občine. Uredili so sprehajalno pot VDV brigade med sedanjo osnovno šolo in Seli, obnovili nekaj partizanskih bunkerjev in jih nekaj postavili na novo na mestih, kjer so partizani VDV brigade čuvali Toplice in bližnji Rog. Pot je ostala, namesto propadajočih bunkerjev, pa je Združenje zveze borcev Dolenjske Toplice postavilo obeležje. Po Jožetovi zamisli in s sodelovanjem borcev VDV brigade je bil leta 1981 postavljen spomenik padlim borcem in pionirjem v Podturnu. Borce VDV brigade, Mlade partizane in pionirje pionirskega odreda Prve VDV brigada iz naše šole je povezoval v skupne akcije. Ob 75 letnici osvoboditve je Jože prejel priznanje kot borec za vrednote NOB.

Demenca in kasneje korona ga je iztrgala iz naše srede. Pogrešali ga bodo domači, hudo jim bo ob rojstnih dnevih, saj jih je vedno presenečal s skrivaj kupljenimi darili, a ob teh dogodkih bodo oživeli spomini in zopet bodo skupaj.

Pogrešali ga bomo tudi mi, saj nam je mnogokrat odstrl tančico, za katero so se skrivali nejasni dogodki iz preteklosti. Hvaležni smo mu za ves njegov trud in delo, ki ga je vložil za boljše življenje nas vseh. Naj počiva v miru.

V imenu ZB  in DU                                                                 Helena Miša Kulovec

Share on Facebook