DAN ŽENA
Leta 2020 smo družabna srečanja zaključili s praznovanjem Dneva žena, dve leti pozneje pa smo naša srečanja pričeli s praznovanjem mednarodnega dneva žena, ki ga praznujejo od leta 1907. Zbralo se nas je 50 in z avtobusom smo se odpeljali proti deželi belih brez v Belo krajino. Med potjo smo pobirali potnike in seveda veselo kramljali, ker so omilili omejitve druženja.
Prvi postanek smo imeli pri izviru reke Krupe, ki jo poznamo po onesnaženosti iz tovarne Iskra. Toda tega je sedaj že 30 let in v reko se je vrnilo življenje, tudi črne človeške ribice. Pričakal nas je g. Cerjanec, ki nas je popeljal do visečega mostu, nam malo razložil o izviru reke in nas popeljal do njihove domačije. Tam so nas postregli s pogačo in aperitivom. Potem smo si ogledali hišo kulturne dediščine, ki je sicer zgrajena na novo, a je kopija stare hiše, ki so jo zaradi dotrajanosti morali podreti. Razložili so nam kako tkejo laneno platno, na katerega vezejo razne motive, vendar samo v modri in rdeči barvi.
Po ogledu smo se posedli v gostilno in pojedli zelo okusno pozno kosilo. Nato je predsednik društva Dušan Kraševec nagovoril prisotne in poudaril pomen 8. marca – mednarodnega dneva žena, praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Vsem je čestital in vsaki izročil lično izdelana voščila z lepimi željami ob prazniku. Voščila so izdelale članice rokodelskih delavnic v društvu pod vodstvom Terezije Kralj. Na koncu je pozval članice in člane, da se pridružijo humanitarnim akcijam za pomoč prizadetim v Ukrajini.
Zatem je na sceno stopil glasbenik Andrej Bajuk in plesišče je bilo polno. Okoli 22. ure smo se odpravili proti domu. V avtobusu smo se že dogovarjali kam gremo prihodnji mesec. Predlagan je Primorski konec. Če imate tudi vi kakšen predlog, ga nam posredujte.
Zapisala: Ida Perme
