NA STRAŠKO GORO
Društveni februarski pohod po Straški gori je v zimskih mesecih prava izbira. Vendar tudi zime niso kot so včasih bile, ko smo gazili v cel sneg. Za izhodišče smo izbrali kar Stražo, parkirišče pri nekdanji železniški postaji, od koder nas označbe usmerijo na razne konce, na vzletišče Peter, Veliko prepadno, Frato.. Vsako leto prehodimo en del gore in vedno najdemo kaj novega, zanimivega. Posejano pobočje gore z zidanicami, počitniškimi objekti, vinogradi, obsijano s soncem na levem bregu dolenjske lepotice Krke, kar vabi, da se povzpnemo višje in uživamo v pogledu na dolino, polja, naselja, Ljuben, Gače, kočevske gozdove in seveda smaragdno Krko, ki je poleg Savinje edina slovenska reka, ki izvira in se izliva na slovenskem ozemlju. Krka in dolenjske grički nudijo nešteto možnosti za šport in rekreacijo. Straška gora je prepredena z neštetimi pohodniškimi potmi in sicer vinogradniška, rimska , gozdarska pot.. Kar lepo število se nas je zbralo(31), pot nas je vodila levo med vinogradi, po gozdu, strmo v hrib na vzletišče Peter, raj za jadralne padalce, na območje medveda. Spustili smo se po vzletišču, se usmerili nazaj nad Stražo, mimo kužnega znamenja, ki spominja na kugo,ki je tu razsajala v 17.stol. Veliko škode je naredila tudi trtna uš v 19, stol, ko so posekali vse trte in nasadili ameriške vrte. Seznanili smo se z zgodovino Straže, ki sega daleč nazaj v kameno dobo, staro železno dobo, antiko, na čas Slovanov, Rimljanov….Nadaljevali smo pod Srobotnikom do cerkve sv. Tomaža, nato do Dolenje Straže, kjer nas je naša članica Martina Klobučar presenetila z odličnim sirovim zavitkom. Tudi ob poti so nam domačini ponudili pijačo dobrodošlice. Obisk zidanice je doživetje zase, tako zaradi vina kot tudi zaradi ljudi, Dolenjci so pač od nekdaj prijazni, zgovorni in širokosrčni. Samo to pride v poštev ob trgatvah, praznovanjih. Po obveznem fotografiranju, do Gostilne Pri Mari, kje je stekel sproščen klepet ob odlični gostinski ponudbi. Na izhodišče smo se vračali prek letališča, do Hruševca in po sprehajalni poti do Straže, kjer smo s kavico zaključili čudoviti dan, dan za spomine, na krasno druženje v naravi, ki vedno preseneča in nas razveseljuje, polni baterije in nas dela mlade!
Elica Pavlič
