SVETE VIŠARJE, BELOPEŠKA JEZERA IN ZELENCI
Sončno ponedeljkovo jutro in dobra volja kar petinpetdeset članov Društva upokojencev Dolenjske Toplice, ki se je udeležilo junijskega izleta, je nakazoval lep dan. In tak je bil vse do poznega popoldneva, ko smo se vračali, še bolj vedri, z energijo napolnjeni, saj so bili kraji, ki smo jih obiskali, vsak na svoj način posebni.
Iz Dolenjskih Toplic smo se z avtobusom odpeljali proti Gorenjski, preko mejnega prehoda Rateče, Trbiža do Žabnice. Z gondolo smo se povzpeli do Marijine cerkvice na Svete Višarje, ki so na meji med Slovenijo in Italijo, na višini 1766 m, s čudovitimi razgledi na okoliške hribe.
Višarska Marija, ki jo imenujejo kraljica Evrope, je priljubljeni romarski kraj Slovencev z zanimivo zgodovino. Že stoletja prihajajo k njej družine in posamezniki s svojimi prošnjami. Tudi naše skupne in posamične, v tišini izrečene prošnje, so bile izrečene pri sveti maši, katere smo se udeležili ob 12. uri. Duhovnik žal ni bil slovenski, pa smo se kljub temu počutili ob branju slovenskega berila in s svojim petjem med obredom, kot v domači cerkvi. Ni bilo težko opaziti majhen in prisrčen kipec Marije v oltarju, ki je kar žarel od topline in ljubezni. Nekakšen mir in veselje se je v tiste dobre pol ure naselil tudi v naša srca.
Ob povratku domov smo se ustavili na idiličnih Belopeških ali Mangartskih jezerih, ki sta ledeniška, na nadmorski višini 929 m in 924 m. Pogledi na vrhove Julijskih Alp in obenem na modro zeleno gladino jezera so bili prekrasni. Kratek počitek, kavica, sladoled, eni pa pivo so se prilegli, saj se je dan prevesil že v drugo polovico.
Tudi Zelenci v Podkorenu, ob magistralni cesti za Kranjsko goro, ki so izvir Save dolinke so naredili velik vtis. Zelena barva in čudovita neokrnjena narava nas niso pustile ravnodušne.
Po slikovitem dnevu, polnem veličastnih razgledov smo se vračali proti domu. Verjamem, da bo doživetje tega dne marsikomu ostalo v trajnem spominu.
Martina Klobučar
Več fotografij Facebook Martina Klobučar
