TOPLIŠKI SENIORJI NA BLEDU
Končno spet maj, še vedno tako zelen in dišeč in končno spet dan, ko smo se lahko zbrali v večjem številu in se podali našemu novemu izzivu naproti. Tokrat na Gorenjsko.
V jutranjih urah smo se z železniške postaje Bršljin v Novem mestu odpeljali do Ljubljane. Pot smo nadaljevali z avtobusom in pred nami so se odpirali prekrasni pogledi na pobeljene alpske vrhove. Po enourni vožnji smo prispeli na Bled. Pričakali so nas člani društva upokojencev Bled in presenetili s pogostitvijo v svojih društvenih prostorih. Izmenjali smo manjšo predstavitev obeh društev in naredili nekaj skupnih fotografij. Prijazno so se ponudili, da nas popeljejo po Bledu. Sprehodili smo se čez center mesta, mimo več namenske Ledene dvorane, Festivalne dvorane, po Zdraviliškem parku in že se je zalesketalo jezero v vsej svoji lepoti in veličasten pogled na blejski otoček. Še sprehod po jezerski promenadi in odločitev večine, da se odpeljemo s tradicionalnim blejskim čolničkom Pletna na Blejski otok. Nekaj se jih je odločilo za ogled gradu, kamor pa so jih popeljale prijazne društvene vodičke.
Ker nas je bilo veliko, smo se vkrcali v dva, 7 m dolga in 2 m široka macesnova čolnička z modro platneno streho. Pletnar nas je stoje, z veslanjem, popeljal po lesketajočem Blejskem jezeru. Ponujali so se nam pravljični pogledi na mogočni grad na pečini, na številne vile znanih Slovencev ob jezeru, hotele, ki so še vedno osamljeni in prazni in jih počasi načenja zob časa, uživali ob pogledih na gozdnate planote, Jelovico, Pokljuko in Mežaklo in kar prehitro smo bili v pristanu idiličnega Blejskega otoka. Povzpeli smo se po 99 kamnitih stopnicah na otoško ploščad. Na vrhu se je odprl pogled na Marijino cerkvico, prosto stoječi zvonik, vodnjak, na zelenici pred cerkvijo pa kip Marije Magdalene. Otok ima bogato zgodovino, kar pove tudi dejstvo, da je na njem kar 124 grobov iz 9. in 10. stoletja. Sprehodili smo se po otoku, ki nudi čudovit razgled, se okrepčali z malico, privoščili kavo, nekateri slasten sladoled. Žal je vsega lepega enkrat tudi konec in čas odhoda z idiličnega otočka, je bil neizogiben. Po vrnitvi na blejsko promenado smo se prosto razkropili po Bledu, se ob dogovorjeni uri dobili na avtobusni postaji in se odpeljali proti Ljubljani. Presedli smo na modro-beli vlak in se prijetno utrujeni pripeljali v Novo mesto.
Naredili smo si še en lep dan, ki nas bo v spominu zagotovo še kdaj popeljal na Bled. Tudi sonček nas je ves dan spremljal, manjkal pa je tisti turistični privdih, saj smo bili tega dne skoraj med edinimi obiskovalci Bleda. Ampak, mi gremo naprej po Sloveniji, in se že veselimo novega izziva. Poiščite ga v napovedniku na spletni strani društva ali v glasilu Vrelec in se nam pridružite.
Martina Klobučar
