Z VLAKOM V LJUBLJANO
Topliški seniorji smo se odločili, da bomo tudi letošnje leto nadaljevali s potovanji z vlakom po Sloveniji. Začeli smo z glavnim mestom, ki v vsej svoji lepoti zažari ravno v decembru. A kljub temu smo obisk Ljubljane načrtovali v januarju, ko se novoletno navdušenje že malo umiri. Prijave so kar deževale, a na koncu so se odjave vrstile ena za drugo. Kljub temu sem se odločila, da načrtovan prvi izziv izpolnim.
Povabila sem prijateljico in vlak naju je odpeljal proti Ljubljani. Že sprehod od železniške postaje po že mračni Miklošičevi naju je navduševal. Na Prešernovem trgu so pogledi obstali na 15 metrov visoki in 3 tone težki smreki, na kateri se lesketa približno 15 kilometrov luči. Že v naslednjem trenutku je pogled pritegnila čudovita tristrana piramida s svetlobnimi strukturami nad Prešernovim trgom, pa vendar le za kratek čas, kajti pogledi so že segali na dolgo svetlobno verižico, ki povezuje drevesa na obrežju Ljubljanice.
Sprehod skozi tromostovje, pogled na osvetljen ljubljanski grad, praznične lučke na vsakem koraku in njihov odsev v Ljubljanici na poti do Gallusovega obrežja dajejo poseben vtis in čarobnost. Veličasten je bil obisk stolne cerkve in na prostem postavljenih jaslic. Tudi mimo Frančiškanske cerkve na Prešernovem trgu ni šlo in nama ni bilo žal, saj so jaslice kot vedno posebne. Ob povratku sva se ustavile na Kongresnem trgu, okrašenem z lampijončki, po ulicah pa se znašle med številnimi postavljenimi gozdički iz okrašenih zelenih smrečic.
Tudi kuhančka sva si privoščile, se zaklepetale in na uro pozabile. Ker vlak nikoli ne čaka, sva se vračale z busom. Še prej kot po planu sva bile v Novem mestu.
Doživetje očarljivih prazničnih ulic in trgov našega glavnega mesta bo tako ostal še en kamenček v mozaiku najinih skupnih poti. Veselim pa se jih tudi s topliškimi seniorji.
Martina Klobučar, vodja sekcije za družabnost
